Prispevki

Kolikšna je (po)raba vode v kmetijstvu?

/in /by

Hrano potrebujemo, za njeno pridelavo pa potrebujemo čisto sladko vodo. Z naraščanjem potreb, ki nastajajo zaradi dejavnosti ljudi na eni strani in podnebnih sprememb na drugi strani, mnoge regije, zlasti na jugu, vse težje zagotavljajo dovolj sladke vode za svoje potrebe.

Kako lahko še naprej pridelujemo hrano, ne da bi v naravi primanjkovalo čiste vode? Vsekakor bi pomagala učinkovitejša raba vode v kmetijstvu.

V Evropi tretjino vode porabimo v kmetijstvu. Kmetijstvo vpliva na kakovost in količino vode, ki je na voljo za druge namene. V nekaterih delih Evrope je onesnaženost zaradi pesticidov in gnojil, ki se uporabljajo v kmetijstvu, še vedno glavni razlog za slabo kakovost vode.

Industrija, način življenja in osebne potrebe vse večjega števila prebivalcev močno krčijo količino čiste vode, ki je na voljo v naravi. Podnebne spremembe vnašajo še dodatno negotovost glede razpoložljivosti vodnih virov. Zaradi najverjetnejših sprememb padavinskih vzorcev je mogoče pričakovati, da bo v nekaterih delih Evrope v prihodnosti na voljo več, drugje pa manj sladke vode.

Mnogi porabniki, vključno z naravo, bodo imeli težave pri zadovoljevanju potreb po vodi, in sicer zaradi vse večjih potreb in podnebnih sprememb. V primeru pomanjkanja vode lahko industrija in gospodinjstva pripravijo rešitve za manjšo porabo vode, našim ekosistemom, ki so odvisni od vode, pa grozi nepopravljiva škoda. To ne bi prizadelo le življenja v bližini posameznih vodnih teles. Prizadelo bi tudi nas.

Z uporabo ustreznih kmetijskih praks in spremljevalnih rešitev politike lahko dosežemo precej učinkovitejšo rabo vode v kmetijstvu, kar pomeni več vode za druge namene uporabe, predvsem v naravi.

Začnimo z učinkovitim namakanjem

Namakanje pridelkov je eno izmed področij, kjer lahko nove prakse in politike pomembno prispevajo k učinkovitejši rabi vode. V državah južne Evrope, kot so Grčija, Italija, Portugalska, Ciper, Španija in južna Francija, je zaradi sušnih ali polsušnih pogojev namakanje nujno. Na teh območjih se skoraj 80 % vode v kmetijstvu porabi za namakanje.

Vendar pa sploh ni nujno, da se za namakanje porabi toliko vode. V Evropi že beležimo učinkovitejšo porabo vode zaradi učinkovitosti prenosa (delež črpane vode, ki je speljana na polje) in učinkovitosti uporabe na polju (voda, ki jo pridelek dejansko porabi, glede na celotno količino vode, ki je bila speljana do tega pridelka). V Grčiji je bila zaradi izboljšanja omrežja prenosa in porazdelitve po ocenah dosežena 95 % večja učinkovitost v primerjavi s prej uporabljenimi namakalnimi metodami.

Politika ima ključno vlogo pri spodbujanju kmetijskega sektorja k uporabi učinkovitejših namakalnih praks. V preteklosti na primer cenovne politike za vodo v nekaterih evropskih državah kmetov niso spodbujale k učinkoviti rabi vode. Kmetje so le redko plačali dejansko ceno vode glede na okoljske stroške in stroške virov.

Poleg tega so kmetijske subvencije iz skupne kmetijske politike EU (SKP) in drugi ukrepi posredno spodbujali kmete, da z neučinkovitimi tehnikami gojijo pridelke, ki zahtevajo veliko vode. V provinci Cordoba se je na primer učinkovitost namakanja bombaža povečala za približno 40 % po tem, ko so bile leta 2004 subvencije delno ločene od pridelave bombaža. Določanje cene vode, ki je naklonjeno učinkovitim porabnikom, in odprava škodljivih kmetijskih subvencij najverjetneje pomagata bistveno zmanjšati količino vode, ki se v kmetijstvu porabi za namakanje.

Spremenimo navade

Poleg spremenjenih tehnik namakanja je mogoče zmanjšati stroške in privarčevati vodo tudi s programi usposabljanja in izmenjave znanja, ki so namenjeni izobraževanju kmetov o praksah za učinkovitejše ravnanje z vodo. Na Kreti so na primer privarčevali 9–10 % vode z uporabo službe za svetovanje o namakanju. Služba po telefonu seznanja kmete o tem, kdaj in kako uporabiti vodo pri pridelkih na podlagi dnevnih ocen pogojev, ki vplivajo na pridelke.

Spreminjanje kmetijskih praks lahko na stroškovno učinkovit način izboljša tudi kakovost vode, ki je na voljo drugim porabnikom. Uporaba neorganskih in organskih gnojil in pesticidov lahko na primer pomaga pri reševanju mnogih težav z onesnaževanjem vode zaradi kmetijstva. Kakovost vode v Evropi bi bilo mogoče močno izboljšati z najmanjšim mogočim vplivom na donosnost ali produktivnost, na primer z zmanjšanjem uporabe pesticidov, spreminjanjem kolobarjenja in gradnjo zbiralnih pasov vzdolž vodotokov.

Uporaba odpadnih voda v kmetijstvu

Z uporabo odpadnih voda v kmetijstvu bi bilo mogoče zagotoviti več virov sladke vode za druge potrebe, vključno z naravo in gospodinjstvi. Če je za kakovost zajete vode ustrezno poskrbljeno, lahko očiščene odpadne vode pomenijo učinkovito alternativo za zadoščanje potreb po vodi v kmetijstvu.

Uporaba očiščene odpadne vode v kmetijstvu že zdaj zagotavlja velike koristi pri upravljanju voda v nekaterih evropskih državah. Na Cipru na primer cilji v zvezi z reciklirano vodo za leto 2014 ustrezajo približno 28 % porabe vode v kmetijstvu za leto 2008. Na Gran Canarii (Kanarski otoki) je za 20% vode, ki jo porabijo v vseh sektorjih, poskrbljeno z očiščenimi odpadnimi vodami, tudi za namakanje 5.000 hektarjev paradižnika in 2.500 hektarjev nasadov banan.

Oblikovanje ustreznih politik

Za prihodnost, v kateri bo dovolj vode za zadovoljevanje potreb naših ekosistemov in bo ostalo dovolj virov za naše potrebe, moramo zagotoviti prave svežnje politik, s katerimi bomo podprli ukrepe za večjo učinkovitost. Okvirna direktiva o vodah EU je pripomogla k temu dosežku, saj spodbuja spreminjanje kmetijskih praks, ki lahko izboljšajo kakovost in količino vode v Evropi, kljub temu pa potrebujemo dodaten razvoj skupne kmetijske politike in nacionalne strukture določanja cen vode, ki bodo v skladu s cilji direktive o vodah.

Večji poudarek na učinkoviti rabi virov in ekosistemskih storitvah v skupni kmetijski politiki bo vsekakor pripomogel k boljšemu upravljanju vode v kmetijstvu.

Učinkovitejša raba vodnih virov v kmetijstvu je le eden od ukrepov, ki jih moramo izvesti za manjši vpliv na okolje. Brez takega pristopa ne moremo postati z viri dobro in odgovorno gospodarstvo ali graditi trajnostne prihodnosti.

Finančno nadomestilo zaradi dviga cen energentov

/in /by

Vlada je sprejela predlog Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu, ki je bil 31.1.2022 poslan v zakonodajno proceduro Državnega zbora. Predlog vključuje tudi enkratno finančno nadomestilo nosilcem kmetijskih gospodarstev.

Epidemiji covida-19 je sledilo povečanje cen energentov in mineralnih gnojil, ki je imelo velik vpliv tudi na področju kmetijstva in prehrane. Zato je bil s strani pristojnega ministrstva predlagan ukrep, ki določa pomoč kmetijstvu.

Nosilci kmetijskih gospodarstev bodo prejeli enkratno finančno nadomestilo zaradi posledic vpliva povečanja cen mineralnih gnojil in energentov na kmetijsko pridelavo, in sicer v obliki pavšala na hektar zemljišča glede na vrsto dejanske rabe:

  • trajno travinje – 49 evrov,
  • trajni nasadi – 138 evrov,
  • orna zemljišča – 108 evrov.

Najmanjša skupna upravičena površina zemljišč za trajno travinje je 1 hektar, za trajne nasade 0,25, za orna zemljišča pa 0,5 hektara. Največja skupna upravičena površina za finančno nadomestilo je 100 ha kmetijskih zemljišč v uporabi.

Glede pogojev za upravičenost do finančnega nadomestila je treba izpostaviti še, da bo vlada sprejela odlok, ki bo določal podrobnejše pogoje za dodelitev finančnega nadomestila. Eden bistvenih dodatnih pogojev so poravnane zapadle davčne in druge denarne nedavčne obveznosti, ki so višje od 50 evrov, in sicer na dan uveljavitve Odloka.

Na KGZS bodo v zvezi s tem Ministrstvo opozorili, da pri pripravi pravnih podlag poskrbi, da bodo nosilci kmetijskih gospodarstev imeli razumen rok, do katerega bodo lahko poravnali morebitne zapadle neplačane obveznosti.

Upravičencem ne bo treba pošiljati vlog na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Informativne odločbe bodo nosilcem izdane glede na dostopne podatke iz uradnih evidenc. Nanje se lahko nosilci kmetijskih gospodarstev pritožijo v roku 15 dni.

Slovensko kmetijstvo v številkah (2008-2020)

/in /by

Kmetijstvo je skupaj z gozdarstvom in ribištvom v letu 2020 k skupni dodani vrednosti prispevalo 2,3 %, k skupni zaposlenosti pa 6,9 %. Delež zaposlenosti v kmetijstvu, podobno kot v zadnjih nekaj letih, še naprej upada.

Začasni podatki o rabi zemljišč in številu živine iz Popisa kmetijstva 2020 kažejo, da se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev (KMG), nekoliko so se zmanjšala tudi kmetijska zemljišča v uporabi. Povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje 7,1 ha kmetijskih zemljišč, kar je za četrtino več kot leta 2000 (5,6 ha/KMG).

Velikostna struktura kmetijskih gospodarstev se izboljšuje, saj se je število gospodarstev, ki obdelujejo več kot 20 ha KZU, glede na leto 2000, več kot podvojilo. Ta gospodarstva zdaj obdelujejo že več kot tretjino vseh KZU, kar je 17 odstotnih točk več kot leta 2000. V povprečju je eno živinorejsko gospodarstvo v letu 2020 redilo 9,1 glave velike živine (GVŽ), kar je za 3 GVŽ več kot leta 2000.

Tudi velikostna struktura živinorejskih gospodarstev se je v primerjavi s popisom iz leta 2000 precej izboljšala. Število gospodarstev, ki redijo več kot 20 GVŽ, se je med letoma 2000 in 2020 povečalo za 27 %, ta gospodarstva redijo 56 % vseh GVŽ, kar je za 22 odstotnih točk več kot leta 2000.

Leto 2020 je bilo za kmetijsko pridelavo ugodno. Obseg kmetijske proizvodnje se je po začasnih statističnih podatkih v primerjavi z letom 2019 povečal za 9 %, pri tem je bil obseg rastlinske pridelave večji za 15 %, obseg živinorejske proizvodnje pa le malenkostno večji (+1 %).

V letu 2020 so bili hektarski pridelki pri večini njivskih posevkov in krmi s travinja nadpovprečni, dobra je bila tudi letina večine sadnih vrst. V povprečju so bili v letu 2020 skupni pridelki večji pri večini skupin kmetijskih rastlin (manjši so bili skupni pridelki oljne ogrščice, sladkorne pese, suhih stročnic, ovsa, rži in breskev). Pridelek sadja je bil večji za 27 %, pridelek grozdja pa je bil tako po količini kot po kakovosti približno na ravni leta prej.

Površina kmetijske zemlje v rabi kmetijskih gospodarstev se je glede na leto prej razmeroma malo povečala (+0,8 %), pri čemer se je najbolj povečala površina trajnih nasadov (+2,3 %), površina travnikov ter njiv in vrtov pa je ostala blizu ravni leta prej. Leta 2020 je bilo več pridelovalnih površin kot v predhodnem letu namenjenih pridelavi oljnic, krompirja, žita, zelene krme z njiv, zelenjadnic in krmnih korenovk, manj pa je bilo na njivah hmelja, sladkorne pese in suhih stročnic.

Domača poraba se je v letu 2020 med rastlinskimi pridelki bolj opazno povečala le pri rižu, med živalskimi proizvodi pa pri medu. Največja poraba do zdaj je bila ugotovljena pri zelenjadnicah in perutninskem mesu. Poraba mesa na skupni ravni se je zmanjšala zaradi manjše porabe prašičjega in govejega mesa.

Opazno manjše kot v predhodnem letu so bile porabe pri rži, koruzi in jajcih, poraba pšenice pa se je zmanjšala le malenkostno. Poraba mleka se je v letu 2020 ponovno zmanjšala in bila nekoliko pod ravnijo povprečne porabe na prebivalca v zadnjem petletnem obdobju.

Stopnje samooskrbe, ki zaradi sprememb v obsegu pridelave in porabe med leti precej nihajo, so bile leta 2020 višje kot leto prej pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju, mesu, mleku in medu, pri jajcih pa so ostale na ravni predhodnega leta.

Domača proizvodnja, podobno kot v predhodnih letih, presega domačo porabo pri mleku (134 %), mesu govedi (107 %) in perutninskem mesu (111 %). Pri koruzi je stopnja samooskrbe prvič presegla 100 % in je znašala 116 %, kar je predvsem rezultat rekordne letine.

Izplačane proračunske podpore kmetijstvu so v letu 2020 znašale 391,1 milijona EUR, kar je malenkostno več kot v letu prej. Delež financiranja ukrepov s strani EU je v letu 2020 znašal 68 %. Največ nadomestil je bilo izplačanih proizvajalcem vina, rejcem govedi, prašičev in drobnice.

Večji obseg sredstev je bil namenjen tudi kmetijskim gospodarstvom za sanacijo posledic naravnih nesreč (neurja s točo v letu 2019). V okviru ukrepov politike razvoja podeželja in strukturne politike so se izplačila v primerjavi z letom 2019 malenkostno zmanjšala (–2 %). Znotraj te skupine ukrepov je dobra polovica vseh sredstev (55 %) namenjena za zagotavljanje okoljskih in drugih družbenih koristi.

Sredstva za financiranje splošnih storitev za kmetijstvo so se v primerjavi z letom 2019 nekoliko povečala (za 3 %), najbolj v skupini ukrepov za raziskovalne, razvojne, svetovalne in strokovne storitve.

Slovenija ostaja vrednostno neto uvoznica pri večini agroživilskih proizvodov. Vrednostni presežek v blagovni menjavi je bil tudi v letu 2020 dosežen pri raznih živilih, izdelkih iz mesa, živih živalih, oljnih semenih in plodovih, šelaku, gumah in rastlinskih ekstraktih ter mlečnih proizvodih (v skupino so vključena tudi jajca in med).

Večina blagovne menjave agroživilskih proizvodov je potekala z državami članicami EU. Izvoz v države članice EU je obsegal 76 % celotnega izvoza, uvoz iz držav članic EU pa 83 % celotnega uvoza.

Splošni podatki o kmetijstvu (2008-2o20)

Delež kmetijskih zemljišč v uporabi v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD); 2020

Struktura kmetijskih gospodarstev (2000-2020)

Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (število hektarov KZU in število GVŽ)

Delež kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zemljišč v uporabi po velikostnih razredih KZU (%)

Delež kmetijskih gospodarstev in glav velike živine po velikostnih razredih GVŽ (%)

Kmetijstvo in okolje (2008-2020)

Delež površin z ekološkim kmetovanjem v kmetijskih zemljiščih v uporabi (%)

Kmetijska proizvodnja (2008-2020)

Bilance kmetijskih proizvodov (2008-2020)

Cene v kmetijstvu (2013-2020)

Ekonomski kazalniki kmetijstva (2008-2020)

Proračunske podpore kmetijstvu (2008-2020)

Struktura proračunskih podpor kmetijstvu po skupinah ukrepov (%; koledarsko leto)

 

Vir:

Statistični urad Republike Slovenije (SURS), podatki s podatkovnega portala SI-STAT,
s tematskega področja Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo,
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP),
• Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP),
• Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO),
• Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR),
• Eurostat

*Celovit prikaz stanja v kmetijstvu z obširnimi podatkovnimi prilogami je na voljo v letnih poročilih o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva, ki jih pripravljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS).

Izpusti toplogrednih plinov v slovenskem kmetijstvu

/in /by

Kako prilagoditi in ublažiti učinke podnebnih sprememb v kmetijskih ekosistemih? Kmetijstvo namreč veliko prispeva k izpustom toplogrednih plinov v ozračje in treba bo iti naproti v smeri izvajanja učinkovitih ukrepov za zmanjšanje le-teh.

Struktura izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji

(glede na izvor)

Izpusti toplogrednih plinov v kmetijstvu

Struktura izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu

Načela POTGP na področju kmetijstva:

  • obvladovanje emisij ob povečanju samooskrbe s hrano (pomeni spoštovanje Resolucije o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva in živilstva “Zagotovimo.si hrano za jutri“),
  • osredotočenje na najpomembnejše vire izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu,
  • izkoristiti možnosti v okviru Programa razvoja podeželja s poudarkom na Kmetijsko okoljsko podnebnih plačilih (KOPOP).

Metan – fermentacija v prebavilih

(52,6 % izpustov iz kmetijstva)

Metan – skladiščenje živinskih gnojil

(15,4 % izpustov iz kmetijstva)

Didušikov oksid (N20)

(31,4 % izpustov iz kmetijstva)

Cilj: Izboljšati izkoristek živinskih gnojil in zmanjšati porabo dušika (N) iz mineralnih gnojil.

Sklepi:

  • Kmetijstvo je med gospodarskimi panogami, ki so najbolj izpostavljene podnebnim razmeram. Glede na to bi moralo biti zgled na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov.
  • Ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov so ekonomsko zanimivi. Z metanom se v zrak izgublja energija krme, z didušikovim oksidom pa rastlinsko hranilo.
  • Kmetijsko okoljsko podnebna plačila (KOPOP) bi bilo treba bolj usmeriti v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Kritično je predvsem stanje na področju zmanjševanja izpustov metana.

 

Vir: Kmetijski inštitut Slovenije

Cene na trgu (hrane) še kar rastejo. Kaj nas ob tem čaka?

/in /by

V zadnjem obdobju smo priča rasti cen mnogih dobrin, med njimi tudi hrane. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) poudarjajo, da se cene hrane ne dražijo zaradi kmetov. Nastali položaj namreč želijo nekateri v prehranski verigi izkoristiti tudi za nepošteno ustvarjanje dobičkov.

Podražitvam ni videti konca še vsaj nekaj časa.

V eni od izjav v preteklih dneh v povezavi s podražitvami hrane je bilo rečeno, »da je cena govedine v nekaj tednih zrasla do 40 odstotkov in da se mesnopredelovalna industrija s kmeti nima kaj pogajati, saj kmetje postavljajo ceno.«

Z izjavo se ne strinja predsednik KGZS Roman Žveglič: »V zadnjih tednih zagotovo ne moremo govoriti o takšnih povečanjih odkupnih cen in te tudi ne sledijo povečanju cen vhodnih surovin. Cene so se od poletja povečale predvsem na račun višjih odkupnih cen govejega mesa v sosednjih državah, ki v veliki meri oblikujejo cene na slovenskem trgu. Dodajam, da gre pri povečanju odkupnih cen v zadnjih nekaj tednih za okrog 10 odstotkov, nikakor pa za do 40 odstotkov, kot je bilo omenjeno, in menim, da gre v izjavi lahko za špekulacije.«

Odkupne cene mesa so bile med najnižjimi v Evropski uniji.

Trenutno se je zaradi povečanega povpraševanja resda nekoliko izboljšal pogajalski položaj kmetov, še zdaleč pa ne moremo trditi, da to velja na dolgi rok. Vemo, da je ob nastopu krize lani mesnopredelovalna industrija uvozila večje količine mesa in spravila domače odkupne cene mesa krepko pod cene, ki so veljale takrat v Evropski uniji. Tako so bile cene v Sloveniji med najnižjimi v celotni EU.

Sicer pa je še bolj zaskrbljujoč podatek, ki je bil pred dnevi predstavljen na posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja v Laškem. Kmetijski inštitut Slovenije namreč ocenjuje, da bo letos »faktorski dohodek v kmetijstvu padel za četrtino in da gre za drugo najslabše leto v zadnjih 15 letih.«

Seveda pa se, tako kot se za trgovino in živilsko-predelovalno industrijo, izrazito povečujejo vhodni stroški tudi za kmete. Poleg dviga cen goriv, storitev, energije, embalaže je za kmete neugoden tudi skok cen semen, gnojil in sredstev za varstvo rastlin. Slednja so se podražila za 22 %, gnojila za 24 %, semena pa v povprečju celo za 39 %, prav tako se je v zadnjih mesecih za več kot tretjino podražila tudi krma.

Izrazito se povečujejo vhodni stroški za kmete.

Ker je pretežni del slovenskega kmetijstva zaradi naravnih danosti vezan na živinorejo, je položaj še toliko bolj zaskrbljujoč. Kmetijstvo, znotraj njega pa še posebej izrazito živinoreja, je panoga, v kateri ni možno prenehati z dejavnostjo in jo po kratkem času spet vzpostaviti ter se tako odzvati na spremembe vhodnih stroškov.

Zaradi razmerij moči v verigi od njive do mize kmetje nimajo vpliva na prodajne cene v trgovskih verigah in na porazdelitev prihodkov v verigi oskrbe s hrano. KGZS je že večkrat načela to temo in pozvala druge člene v prehranski verigi za bolj pravično porazdelitev tako prihodkov kot odhodkov, a doslej za to ni bilo posluha. Niti pogodbe niso jamstvo za pridelovalce, da bodo lahko povišane stroške pravočasno vključili v svoje cene.

Podobne težave, kot jih pri KGZS navajajo za področje govedoreje, čutijo tudi druge živinorejske panoge, prav tako pridelovalci sadja in zelenjave.

Glede na trenutne razmere na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pozivajo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, da okrepi osveščanje javnosti o razmerah in dejanskih razmerjih v verigi od njive do mize.

 

Vir članka: KGZS

Izobraževanje na področju kmetijstva

/in /by

Visoko in kakovostno usposobljene strokovne službe in izobraženi ter povezani kmetovalci so ključ do uspeha v kmetijstvu, zato na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) sodelujejo pri oblikovanju poklicnega in strokovnega izobraževanja na področju kmetijstva.

Sofinanciranje praktičnega pouka

Načrtovanje in izvajanje izobraževanja v Republiki Sloveniji sta v pristojnosti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, področje usposabljanja odraslih pa v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Kot enakopraven partner pri vseh tistih vprašanjih, ki so vezana na izobraževanje s področja kmetijstva, gozdarstva, živilstva, ribištva in veterine nastopa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju s področnimi organizacijami in socialnimi partnerji. Kot socialni partner ima svojega predstavnika v Področnem odboru za poklicne standarde: kmetijstvo, ribištvo, veterina, gozdarstvo in lesarska tehnologija, ki deluje v okviru Centra za poklicno izobraževanje.

Nikoli ni prepozno za dodatna izobraževanja in znanja.

Izobraževalnim ustanovam z različnimi ukrepi MKGP pomaga pri izvedbi načrtovanih izobraževanj, med drugim z dolgoletnim sofinanciranjem praktičnega pouka. Z javnim razpisom upravičencem vsako leto dodelijo sredstva za pridobivanje znanja za varnejše delo pri kmetijski pridelavi in predelavi ter seznanjanje udeležencev v izobraževalnem procesu z razvojem tehnologij.

Ustanove, ki izobražujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in živilstva, morajo za zagotavljanje kvalitetnega izvajanja praktičnega pouka zagotoviti potrošni in repro material, ki jim služi za usposabljanje dijakov in študentov za delo na področju kmetijstva, gozdarstva in živilstva. Na tak način se zagotavlja strokovnost pri kmetijski pridelavi in predelavi, udeležence v izobraževalnem procesu pa seznanja z razvojem tehnologij.

Kako dobro poznate vaše živali? Bi jim znali sami pomagati v primeru zdravstvenih težav?

Vloga za priznavanje poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranega poklica veterinar

 

NAZIV STORITVE INSTITUCIJA
Priznavanje poklicnih kvalifikacij veterinarjem MKGP

 

Delo s traktorjem in traktorskimi priključki

Področje varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki ureja ministrstvo. Z opravljenim usposabljanjem se pridobi vozniško dovoljenje za F kategorijo. Ministrstvo določa potek usposabljanja in njegovo vsebino, izvajalce in pooblaščeno organizacijo, ki skrbi za nemoten potek usposabljanj in razvoj področja varnega dela s traktorjem.

Dosledno izvajanje usposabljanj je osnovni pogoj za dosego boljše usposobljenosti, kar bo zmanjšalo nezgodne dogodke pri delu s traktorjem in traktorskimi priključki.

Imate toliko izkušenj in znanja, da bi lahko sami izvajali program usposabljanja za varno delo s traktorji in traktorskimi priključki?

Vloga za pridobitev pooblastila za izvajanje programa usposabljanja za varno delo s traktorji in traktorskimi priključki

 

NAZIV STORITVE INSTITUCIJA
Pridobitev pooblastila za izvajanje programa usposabljanja za varno delo s traktorji in traktorskimi priključki MKGP

 

Seznam izvajalcev programa usposabljanja za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki

 

INSTITUCIJA KRAJ KONTAKT E-MAIL NASLOV
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje (03) 428 59 00 tajnistvo@hvu.si
Biotehniški center Naklo (04) 277 21 00 info@bc-naklo.si
Biotehniška šola Maribor (02) 235 37 04 info@bts.si
Šolski center Šentjur (03) 746 29 00 tajnistvo@sc-s.si
Biotehniška šola Murska Sobota (02) 530 37 50 bsrakican@guest.arnes.si
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna (05) 850 10 20 sgls.postojna@guest.arnes.si
Biotehniška šola, Šolski center Ptuj (02) 787 17 20 valerija.spiegl@scptuj.si
Biotehniška šola, Šolski center Nova Gorica (05) 62 05 740 bios@scng.si
Center biotehnike in turizma Novo mesto (07) 393 47 00 s-sksgrm.nm@guest.arnes.si

 

Vsa zakonodaja na tem področju

• Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (ZPPPK)
• Pravilnik o priznavanju poklicnih kvalifikacij veterinarjev
• Zakon o upravnih taksah (ZUT)
• Zakon o voznikih (ZVoz-1)
• Pravilnik o usposabljanju za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
• Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (Besedilo velja za EGP) (2005/36)

 

Vir: gov.si

Kaj so dopolnilne dejavnosti na kmetijah?

/in /by

Poleg osnovne dejavnosti lahko na kmetiji opravljate več vrst dopolnilnih dejavnosti. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji omogočajo boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči kmetije ter pridobivanje dodatnega dohodka.

Dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji

Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora nosilec dejavnosti pridobiti dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo izda krajevno pristojna upravna enota. Upravna enota ima 60 dni časa za izdajo dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

Nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji morate pred začetkom opravljanja dopolnilne dejavnosti pridobiti dovoljenje upravne enote. Dovoljenje lahko pridobite nosilci kmetijskega gospodarstva ali člani kmetije, ki ste pridobili soglasje nosilca.

Kateri so pogoji za opravljanje dopolnilne dejavnosti?

Pri opravljanju dopolnilnih dejavnostih na kmetiji morate izpolnjevati dva osnovna pogoja:

  • kmetija mora imeti v uporabi najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin ali najmanj 10 čebeljih družin,
  • letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu oziroma petih povprečnih letnih plač na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

Za izračun primerljivih kmetijskih površin upoštevamo prijavljene grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (GERK) v registru kmetijskih gospodarstev. Glede na različne rabe GERK se za 1 hektar primerljivih kmetijskih površin šteje največja upravičena površina GERK, razen pri vrstah rabe GERK 1181, 1191 in 1420, kjer se upošteva celotna grafična površina. Za preračun enega hektarja primerljivih kmetijskih površin šteje:

  • 1 ha njivskih površin,
  • 2 ha travniških površin,
  • 0,25 ha trajnih nasadov (intenzivni sadovnjaki, vinogradi, oljčniki, matičnjaki, hmeljišča, nasadi špargljev, artičok in hitro rastočega panjevca, drevesnice),
  • 0,1 ha rastlinjakov ali
  • 8 ha plantaže gozdnega drevja.

Na kmetijah, kjer želite opravljati dopolnilne dejavnosti, povezane s čebelarstvom, predelavo medu in čebeljih pridelkov ter apiturizmom, ni treba imeti v uporabi najmanj enega hektara primerljivih kmetijskih površin, morate pa imeti kot nosilec dopolnilne dejavnosti ali član kmetije v register čebelnjakov vpisanih najmanj 10 čebeljih družin.

Za opravljanje nekaterih dopolnilnih dejavnosti morate poleg zahtevanega najmanj enega hektarja primerljivih kmetijskih površin imeti še dodatne kmetijske površine:

  • za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelava gozdnih sadežev, predelava gozdnih lesnih sortimentov ter proizvodnja in prodaja energije iz lesne biomase morate imeti člani kmetije v lasti še najmanj 6,0 ha gozda,
  • za opravljanje dopolnilne dejavnosti izdelava enostavnih izdelkov iz lesa ter domača suhorobarska galanterija in nadaljevanje stare suhorobarske dediščine morate imeti člani kmetije v lasti najmanj 2,0 ha gozda,
  • za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelava zelišč morate imeti v uporabi najmanj 0,02 ha površin z zelišči,
  • za opravljanje dopolnilne dejavnosti vzreja in predelava vodnih organizmov morate imeti člani kmetije v uporabi vodno zemljišče, ki je vpisano v centralni register objektov akvakulture in komercialnih ribnikov.

Nosilci dopolnilne dejavnosti svetovanje o kmetovanju, organiziranje delavnic in tečajev ter usposabljanje na kmetiji morate imeti ustrezno izobrazbo:

  • najmanj srednjo strokovno izobrazbo s področja kmetijstva oziroma gozdarstva ali
  • pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo oziroma mojstrski izpit s tega področja ali
  • izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki ustrezajo izobrazbi najmanj prve stopnje.

Pri posameznih vrstah dopolnilnih dejavnosti veljajo tudi druge omejitve in pogoji, kot so največji obsegi proizvodnje ali odstotek lastnih surovin, ki morajo biti uporabljene. Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Skupine dopolnilnih dejavnosti

Na kmetiji lahko opravljate naslednje skupine dopolnilnih dejavnosti:

  • predelava primarnih kmetijskih pridelkov,
  • predelava gozdnih lesnih sortimentov,
  • prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij,
  • vzreja in predelava vodnih organizmov,
  • turizem na kmetiji,
  • dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji, storitvami oziroma izdelki,
  • predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov,
  • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela,
  • svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo,
  • socialno-varstvene storitve.

Podatkov o prodaji proizvodov v preteklem letu ni treba javiti na upravno enoto.

Če prodajate:

  • lastne izdelke (dopolnilna dejavnost predelava primarnih kmetijskih pridelkov),
  • lastne kmetijske pridelke in lastne izdelke ter kmetijske pridelke in izdelke z drugih kmetij (dopolnilna dejavnost prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij),

morate hraniti deset let od poslovnega dogodka prejete račune in evidence o lastnih količinah predelanih surovin ali druga dokazila, ki vsebujejo podatke o količinah in poreklu surovin.

 

Kako do povrnitve škode po letošnji pozebi?

/in /by

Javna služba kmetijskega svetovanja je v avgustu 2021 ponovno ocenila škodo po spomladanski pozebi. Te ocene so bile osnova za nadaljevanje postopka za izvedbo ukrepov, ki so določeni z Zakonom o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 5. in 9. aprilom 2021 (Uradni list RS, št. 115/21).

Postopek poteka takole:

1. Javna služba kmetijskega svetovanja opravi prvo okvirno oceno škode (maj 2021).

2. Javna služba kmetijskega svetovanja opravi drugo oceno škode (avgust 2021).

3. Občinske komisije preverijo škodo in vnesejo podatke v elektronsko zbirko podatkov AJDA. Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) pripravi končno oceno škode.

4. Upravičenci v postopku izdelave končne ocene škode prejmejo s strani URSZR predtiskan obrazec za prijavo škode (obrazec 2.09 – Ocena škode na kmetijskih kulturah), ki velja tudi kot vloga za izplačilo sredstev za pomoč.

5. Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah potrdi končno oceno škode, ki jo pripravi URSZR in jo pošlje Vladi RS v potrditev.

6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pripravi in predloži Vladi RS predlog ukrepov za odpravo posledic pozebe, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic pozebe.

7. Vlada RS potrdi končno oceno škode in odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic na podlagi predloga, ki ga pripravi MKGP ter zadolži MKGP za pripravo Programa odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu.

8. Komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu potrdi Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu, ki ga pripravi MKGP, soglasje da tudi MF.

9. MKGP predloži Vladi RS najpozneje v treh mesecih po končni oceni škode v potrditev Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu.

10. Vlada RS potrdi Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu (najkasneje v 3 mesecih po tem, ko Vlada potrdi končno oceno škode).

V skladu s 13. členom Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 5. in 9. aprilom 2021 (Uradni list RS, št. 115/21) se v programu določijo:

– sadne vrste ter tisti sadovnjaki (razen ekstenzivnih sadovnjakov) in vinogradi, v katerih je proizvodnja zaradi posledic pozebe na posamezni grafični enoti rabe kmetijskega gospodarstva (GERK), kot je opredeljena v zakonu, ki ureja kmetijstvo, zmanjšana za vsaj 60 % običajne letne kmetijske proizvodnje,
– natančnejši pogoji za določitev kmetijskih gospodarstev, ki so upravičena do pomoči za odpravo posledic pozebe,
– način izračuna izpada dohodka v sadjarstvu in vinogradništvu ter način izračuna višine pomoči za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu,
– ocena o potrebnih sredstvih,
– način izplačila sredstev upravičencem.

11. Po potrjeni končni oceni škode na kmetijskih pridelkih in sprejetem Programu odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu se izračuna izpad dohodka.

Na podlagi končne ocene škode se:

– zmanjšajo ali odpišejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– odpiše zakupnine,
– dovoli nakup grozdja z drugih vinorodnih območij in nakup sadja z drugih kmetij.

12. Na podlagi končne ocene škode, programa odprave posledic škode na kmetijskih pridelkih in sklepov Vlade RS o dodelitvi sredstev iz državnega proračuna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) izda odločbe o dodelitvi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu in izvede plačilo (predvidoma v letu 2022).

 

Vir: Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije

Setev ozimnih žit

/in /by

Optimalni čas za setev ozimne pšenice pri nas še vedno ostaja med 10. in 25. oktobrom, za setev ječmena in rži pa med 1. in 10. oktobrom. Pri setvi izven teh optimalnih časov je bolj primerna setev pire, ki jo lahko sejemo še v prvi polovici novembra.

Čas setve in vozne poti

Zaradi lažje in bolj natančne izvedbe vseh agrotehničnih ukrepov v posevkih ozimnih žit priporočamo izvedbo voznih poti, s tem da se zaprejo posamezne vrste na sejalnici. Prednost izvedbe voznih poti in uporabe ozkih gum na strojih in traktorjih je, razen večje natančnosti pri izvedbi dognojevanj in škropljenj, v bolj enakomernem zorenju in enakomerni kakovosti.

Če si iste vozne poti naredimo na posejanem posevku, pri vsakem prehodu ponovno potlačimo rastline, ki ostajajo v času zorenja bolj zelene, imajo pa tudi manjše klase. Ker ostali del parcele običajno hitreje normalno dozori, pri žetvi imamo več primesi, če opravljamo žetev, ko so ti deli še zeleni; če pa žanjemo v času, ko dozorijo tudi te rastline, se nam pa na kolesnicah in ob njih običajno zmanjšajo kakovostni parametri pri odkupu, posebej v primeru padavin v času žetve.

Kakovost semena in izbira sorte

Setev kakovostnega semena predstavlja osnovni pogoj za ekonomsko zanimivo pridelavo žit, saj je uspeh pridelave pri setvi problematičnega semena ob vseh nadaljnjih vlaganjih omejen. Zato, kljub temu da strošek nakupa kakovostnega semena predstavlja precejšnji del stroškov pred jesensko setvijo, svetujemo pridelovalcem, da pri nabavi kakovostnega semena ne varčujejo.

Če smo prisiljeni v varčevanje pri pridelavi, je smiselno varčevati na delu pridelave, kjer so direktni učinki varčevanja na pridelek manjši in po možnosti nadomestljivi pri poznejši agrotehniki. Pri setvi domačega, tudi s kemičnimi pripravki tretiranega semena, se lahko pogosteje pojavi pšenična trda ali smrdljiva snet, katero pridelovalci odkrijejo zelo pozno, praviloma v času žetve.

Zaradi neprijetnega vonja zrnja je običajno okuženi pridelek pri odkupu zavrnjen in ga ni možno prodati, če pa ga pustimo na njivi, pa predstavlja nevarnost za okužbe tudi v naslednjih obdobjih. Pridelek žita z njive, okužene s trdo snetjo, ni primeren niti za krmo živali, v zadnjih letih so ga zavračale tudi bioplinarne, zato ga je bilo najbolj primerno zakopati globlje v tla. V času, ko z ogledom ugotovimo okužbo na njivi, ni več možno opraviti učinkovitega kemičnega zatiranja te bolezni.

Tudi pri nakupu semena je potrebno biti pozoren na izenačenost semena in absolutno težo semena, saj sta ta dva parametra precej odločilna za kakovost in zdravstveno stanje semena. Ker so s fungicidi tretirana semena obarvana, običajno pridelovalci povezujejo obarvanost semena z boljšim zdravstvenim stanjem semena, kar pa vedno ni pravilo.

Pri uporabi barvil pri dodelavi semena je enakomerna pobarvanost semena pokazatelj enakomernega mešanja, ni pa nujno, da seme, ki ni enakomerno pobarvano, ni dovolj zaščiteno s fungicidom, saj sam fungicid, ki se nanaša na seme, običajno ni intenzivne barve, barvilo pa se jim dodaja dodatno. Potrebno pa je biti pozoren na podatke z deklaracije, ki jo je potrebno obvezno shraniti. Količina semena za setev je zelo odvisna od priprave tal in lastnosti sorte ter se giblje od 160-220 kg/ha pri sortah, ki dobro razraščajo, oziroma 250-300 kg/ha pri sortah, ki slabše razraščajo. K priporočeni količini semena za setev je potrebno dodati 10-15 % več semena, če talni pogoji v času setve niso idealni, saj se pri navedenih količinah za posamezne sorte računa, da bo vsako seme klilo in se bo iz vsakega semena razvila ena rastlina.

Na trgu je veliko sort ozimne pšenice in ječmena, zato je odločitev o izbiri primerne sorte za pridelovalce nekoliko težja. Ko izbiramo sorto ozimne pšenice, moramo že pred setvijo točno vedeti namen pridelave, proizvodni potencial njive, na kateri pšenico pridelujemo, in koliko smo pripravljeni v pridelavo vložiti. Ker je ozimna pšenica tržno blago, bomo podatek o prodajni ceni izvedeli komaj ob žetvi. Dosedanje izkušnje pri pridelavi bolj kakovostnih sort ozimne pšenice niso preveč spodbudne za pridelovalce, saj je cenovna razlika med A in B1 kakovostnim razredom premajhna, da bi nadoknadila prednost sort B1 kakovostnega razreda pri višini pridelka. V praksi pridelovalci lažje zagotovijo visoke pridelke kot visoko in stalno kakovost.

Za zagotavljanje visoke kakovosti je razen izbire primerne sorte potrebno dosledno izvajati vse agrotehnične ukrepe in imeti primerne vremenske pogoje v času zorenja in žetve, na katere pa nimamo veliko vpliva. Zato je pri izbiri sort in upoštevajoč sedanje pogoje pri odkupu pšenice smiselno upoštevati pogoje, ki jih imamo za pridelavo, predvsem tip tal, in med priporočenimi sortami izbrati sorte, s katerimi lahko dosegamo visoke pridelke in krušno kakovost.

Sorte se po tipu klasa razlikujejo in jih uvrščamo med golice ali resnice. Glede višine pridelka in kakovostnih parametrov med njimi ni večjih razlik. Pri gojenju resnic je običajno nekoliko manj škod zaradi ptičev, divjih pujskov in druge divjadi, zato so tudi zaradi tega za pridelavo zanimive.

Pazljivo pri gnojenju

Za doseganje visokih pridelkov morajo biti tla dobro preskrbljena s potrebnimi, rastlinam dostopnimi hranili. V začetnih fazah rastline morajo imeti na voljo fosfor in kalij, dušik pa v večjem obsegu za razvoj potrebujejo spomladi.

V jesenskem času je, posebej v toplejših jesenih, dušik potreben za razkroj rastlinskih ostankov predposevka, zato so včasih na parcelah z veliko rastlinskih ostankov koruznice, glav in listja pese ali drugih rastlinskih ostankov potrebe po dušiku precejšnje in ga že jeseni rastlinam lahko primanjkuje, kar je opaziti po svetlejši barvi rastlin. To je posebej vidno na delih, kjer je na površini prisotno ali je podorano veliko rastlinskih ostankov z zelo širokim razmerjem C:N (suha koruznica, trave ali suhi ostanki gorjušice in facelije). Zato je v tem primeru smiselno že pred setvijo izkoristiti dušik iz gnojevke ali tudi mineralnih gnojil, če računamo na jesenski razkroj večjih količin rastlinskih ostankov.

Pri tem je potrebno upoštevati omejitev uporabe dušika iz Uredbe o varstvu voda pred nitrati iz kmetijskih virov, pri kateri je vnos dušika v tla v obliki mineralnih gnojil v času od 1. septembra do 1. decembra (začetek časovne omejitve prepovedi za ozimine) lahko največ 40 kg/ha N (največ 87 kg/ha UREE, ali 148 kg/ha KAN-a), v tem primeru se gnoji samo s PK gnojili. V primeru gnojenja z gnojilom NPK 7:20:30 je odmerek lahko največ 570 kg/ha, v primeru gnojenja z NPK 15:15:15 pa 270 kg/ha.

Potrebna makrohranila in tudi mikrohranila zagotavljamo iz talne raztopine, kamor prispejo iz mineralnih gnojil, organskih gnojil ali mineralizacijo organske snovi, kot tudi s sproščanjem vezanih hranil iz glinenih delcev. V zadnjem času med hranila, ki jih je rastlinam potrebno dodajati, sodi tudi žveplo, saj je od dostopnosti tega rastlinam odvisna količina in kakovost pridelka.

Dostopnost žvepla je zelo pomembna v času pred prezimitvijo in takoj po prezimitvi, zato v primeru, da v kolobarju ne uporabljamo hlevskega gnoja, pri jesenskem osnovnem gnojenju priporočamo uporabo gnojil, ki vsebujejo žveplo, oziroma uporabo dušičnih gnojil z večjo vsebnostjo žvepla zgodaj spomladi.

 

Vir članka: Kmetijska svetovalna služba

Kako se pravilno lotiti koruzne silaže?

/in /by

Koruzna silaža je najpogostejša vrsta silaže v Sloveniji in v svetu z največ različnimi mnenji o pravilnem siliranju. Ker zaznamuje prehrano živali za vse leto do naslednje žetve, smo pripravili kratka praktična navodila za pravilen postopek siliranja, ki naj jih vsak prilagodi zmožnostim kmetijske mehanizacije ob tem najpomembnejšem dogodku na kmetiji.

Koruzna silaža je brez dvoma najcenejša energetska osnovna krma krav za gospodarno prirejo mleka. Pridelovati koruzno silažo pomeni pet mesecev dela na njivi in le en dan za kakovostno žetev in spravilo.

Koruzna silaža je spravilo energije za dobrobit vaše živine

Spravilo silažne koruze ima neposreden vpliv na pridelek energije in kakovost silažne mase. Pravočasno spravilo ali pravi trenutek spravila ima tako neposreden vpliv na raven mlečne prireje preko celega leta. To dejstvo je zelo pomembno za razumevanje intenzivne prireje mleka.

Zavedati se moramo, da spravilo silažne mase ni samo spravilo velike količine sveže mase, ampak predvsem spravilo energije, ki je najpomembnejša za živino. Energija je prisotna v obeh komponentah rastline, v storžu in seveda tudi v koruznici.

Optimalni čas spravila silažne koruze pomeni enostavno optimalno vsebnost energije glede na zrelost škroba in vlaknine. Ko koruza zori in doseže 30-odstotno vsebnost suhe snovi celotne rastline, se vsebnost energije praktično skoraj ne spreminja več. Zelo pomembna je porazdelitev energije v koruzni rastlini. Če smo pozorni samo na škrob, vemo, da z zrelostjo narašča njegova vsebnost v zrnu in storžu.

Zelo pomembno je, da se zavedamo, da prebavljivost vlaknine (stopnja izkoristka energije iz vlaknine) začne strmo padati pri skupni vsebnosti sušine 37 % in več. Silažna koruza je mešanica energijske in voluminozne krme, zato moramo koruzo požeti, ko sta obe komponenti v optimalnem stanju. Nujno je požeti koruzo, ko je vsebnost sušine celotne rastline med 30 in 37 %. Samo takšno stanje zrelosti rastline je garancija, da bomo z njive odpeljali največ energije in da bomo v procesu kisanja in konzerviranja silaže ohranili največ razpoložljive energije.

Vsebnost sušine je ključni dejavnik kakovosti

Optimalna sušina koruze ob žetvi je torej 30-37 %, takrat dobimo največjo vsebnost energije!

Če je sušina previsoka:

• slabo tlačenje silažne mase, naknadna fermentacija (gretje) in kvarjenje na zraku (kvasovke) – slabša okusnost in ješčnost,
• slaba prebavljivost vlaknine.

Če je sušina prenizka:

• tveganje izgub in iztekanja silažnega soka,
• prenizka vsebnost škroba,
• zakisanost in neokusnost silaže.

Ko ima koruza sušino od 30 % do 37 %, sta vsebnost škroba in prebavljivih vlaknin v optimalnem razmerju. Skladiščenje v silosu je tako enostavno in učinkovito. Proces kisanja (fermentacije) poteka pravilno, vsebnost energije v celi rastlini je v razponu od 30 do 35 % sušine bolj ali manj stalna.

Zelo pomembna je kakovostna fermentacija. Kakovostno zaprt silos pomeni možnost dobrega skladiščenja že spravljene energije, ne pa njenega povečanja. Dejstvo je, da pri prenizkih sušinah pod 28 % in previsokih nad 40 % v silažni masi v obeh primerih izgubljamo energijo. Pri sušinah nad 40 % ne moremo ohraniti energije, ki jo zagotavlja celotna rastlina. Naknadna fermentacija takšne silaže je lahko resen problem, če tlačenje ni zadostno, in je odlično gojišče za razvoj silažne plesni (Penicillium roqueforti), ki pa povzroča zdravstvene težave pri reji krav.

Zaključimo lahko, da je bolje začeti z žetvijo koruze pri 30 % sušini in jo končati pri 33 % sušini, kot pa začeti žeti pri 37 % sušini in končati prepozno pri previsoki sušini čez 40 %.

Optimalna vsebnost sušine celotne rastline je med 33 in 35 %, da ohranimo največ energije iz storža in odlično prebavljive koruznice. Pomembna lastnost koruznice je tudi efekt stay green, ki je prisoten pri vseh sodobnih silažnih hibridih.

Kako določiti pravilen čas žetve?

Še vedno je za določanje sušine cele rastline najboljša metoda spremljanje zrelosti zrna in mlečne črte. Suha snov cele rastline je med 30 in 37 %, ko je mlečna črta na 1/2 do 2/3 zrna. Mlečna črta namreč ločuje mehki endosperm (vosek) in trdi edosperm (škrob). Optimalni čas žetve je, ko imajo storži nekje 45-50 % sušino. Ko mlečne črte ne vidimo več na storžu, je optimalni čas spravila že mimo oziroma smo prepozni.

Priporočljivo je, da njivo dva do tri tedne pred načrtovano žetvijo pregledamo, prelomimo storž in preverimo pozicijo mlečne črte na zrnu. Če je mlečna črta na 1/3 zrna, je koruza že skoraj primerno zrela za žetev. Optimalni čas spravila je, ko je mlečna črta med 1/2 in med 2/3 zrna.

Kako je z višino in dolžino rezi pri žetvi?

Višina rezi

Običajno je okrog 10 – 15 cm nad tlemi. Lahko se odločimo za višjo žetev, okrog 30 – 50 cm visoko. S tem zvišamo vsebnost sušine, povečamo delež zrnja, izboljšamo prebavljivost in energijsko vrednost silaže. Tvegamo pa motnje v delovanju vampa, ker taka silaža vsebuje manj vlaknine. V obrok moramo vključiti drugo voluminozno krmo (ovelo silažo ali seno). Višja žetev se priporoča predvsem zaradi higiene same krme (zemlja, klostridiji, mikrotoksini).

Dolžina rezi

Odvisna od zrelosti rastline in vrste silokombajna.

Pri sušini 300 – 350 g /kg SS

• brez drobilnih valjev – dolžina rezi 0,9 – 1,0 cm
• z drobilnimi valji – dolžina rezi 1,2 – 1,9 cm

Sušina nad 350 – 400 g/kg SS – nujno drobilnik zrnja – če ga ni je dolžina max. 0,65 cm, kar pa ni ugodno za prebavo vlaknine v vampu.

Namolsti veliko mleka pomeni pridelati kakovostno silažno koruzo

Koruza je ena redkih rastlin, ki ima istočasno dva različna vira nujno potrebne energije, pomembne za prežvekovalce; škrob in vlaknino. Škrob je vir hitro dostopne energije in po vsebnosti zelo malo niha. Energija iz vlaknine je za govedo zelo pomembna predvsem zaradi vzdrževanja delovanja vampa (prežvekovanje). Prispeva pa tudi zelo pomemben delež skupne energije za prežvekovalce.

Za skupno energijsko vrednost koruzne silaže je dobra prebavljivost vlaknine vsaj toliko pomembna kot vsebnost škroba v storžu. Kakovostna vlaknina ima namreč tudi neposreden vpliv na vsebnost maščobe v mleku in ob dobrem delovanju vampa odpravlja pojave acidoz.

Izbira koruznih hibridov z večjo prebavljivostjo vlaknine je vedno dobra izbira za rejce

Evropski rejci govedi (mlečna in mesna reja) so ugotovili, da so med koruznimi hibridi bistvene razlike glede agronomske in hranilne vrednosti. Hranilna vrednost in pridelek sta postala ključna parametra, na osnovi katerih se pridelovalci silaže in rejci govedi odločijo za nakup semena.

Limagrain je vodilno evropsko podjetje v žlahtnjenju silažne koruze, ki je sposobno zadovoljiti najvišje zahteve po visoki hranilni vrednosti koruze.

Žlahtnitelji se zavedajo, da mora silažna koruza rejcem prinašati dobiček z najboljšim genetskim potencialom hibridov z višjo energetsko vrednostjo silaže (vlaknine in škroba), ki jo imajo v krmnem obroku za svoje živali. Zato vsak nov hibrid najprej več let natančno preverjajo v obširni mreži poljskih poskusov.

Hibridi, ki dajo odlične rezultate na polju (osnovna zahteva) in so odlične kakovosti (dodana vrednost), so po nadaljnjih testiranjih prebavljivosti kasneje označeni kot najboljši za krmo živali. Edino hibridi, ki zadostijo vsem strogim zahtevam, kasneje dobijo oznako LG “Animal Nutrition”. Seme prepoznamo tako, da ima na vreči logotip LG “Animal Nutrition”. Oznaka LGAN označuje seme, ki zagotavlja pridelek najboljše silaže v Evropi. Limagrain je edino semenarsko podjetje, ki s pečatom na vreči jamči za visoko kakovost svojih silažnih hibridov.

Enostavno prepoznati in izbrati!

Prednosti, ki jih prinašajo hibridi LGAN, izhajajo iz hranilne vrednosti silaže, ki ima visoko vsebnost škroba in boljšo prebavljivost vlaknine od ostalih hibridov.

To ima pozitiven vpliv na:

• zauživanje večje količine silaže pri živalih,
• večjo prirejo mleka,
• večjo kakovost mleka,
• boljše zdravje živali,
• dobiček pri reji.

Zaključek

Čas je, da se močno zavedamo pomena termina spravila silažne koruze, ki je bistven za donosnost reje govedi preko celega leta. Pri novih silažnih hibridih z oznako LGAN je čas spravila pomemben za polno izkoriščenost njihovega genetskega potenciala, ki omogoča boljšo prebavljivost vlaknine za prežvekovalce.

Prepričani smo, da bodo pridelovalci in rejci ob optimalnem času spravila omenjenih silažnih hibridov ugotovili dodano vrednost, ki jo prinašajo v prireji mleka in mesa. Nova znanstvena odkritja žlahtniteljev tako prinašajo novo dodano vrednost v reji živali, ki jo za razvoj vsi tako močno potrebujemo.

 

Vir članka: Kmetijski inštitut Slovenije