Prispevki

Izkoristite jesenske dni: Ustvarjanje komposta iz odpadnega listja in vrtnih odpadkov

Jesen prinaša s seboj ne le čarobne barve in hladnejše dni, ampak tudi obilico naravnih odpadkov. Kaj če bi vam povedali, da lahko vse to listje, ki krasno obarva vaše dvorišče, spremenite v “črno zlato” za vaš vrt?

Da, prav ste slišali! Padajoče listje in vrtni odpadki se lahko preobrazijo v kompost, dragoceno dobrino, ki vašim rastlinam nudi hranila in izboljša kakovost tal. Naučimo se, kako lahko te jesenske odpadke spremenimo v nekaj, kar bo koristilo vrtu vse leto.

Zakaj kompostirati?

Kompostiranje ne odstranjuje le odpadkov z odlagališč in zmanjšuje porabo vode v gospodinjstvih, temveč proizvaja tudi visoko hranljiv dodatek zemlji, ki izboljšuje drenažo, dodaja življenje in organske snovi zbiti zemlji ter celo pomaga pri preprečevanju nekaterih rastlinskih bolezni.

Kompost - Gorenc.si

Kompost – kako začeti?

Za kompostiranje ne potrebujete posebnih veščin ali skrivnosti. Zadostuje, če sledite dvema preprostima korakoma: 1.) pripravite kup odpadkov in 2.) počakajte leto dni, da se ti razgradijo. Seveda pa obstajajo načini, kako ta proces pospešiti in preprečiti neprijetne vonjave ali prihod škodljivcev.

Priprava kompostnika

Za kompostiranje ni nujno potreben nakup dragih kompostnikov ali posod. Kompostnik je v bistvu le sredstvo za zadrževanje materiala in preprečevanje raztresanja po vrtu. Komercialno se prodajajo plastični kompostniki z vrati, lahko pa si svoj kompostnik enostavno izdelate iz ostankov lesa, rabljenih lesenih palet, zloženih betonskih blokov ali celo iz velikih plastičnih smetnjakov z izvrtanimi luknjami za zračenje. Ključnega pomena je zagotoviti dober pretok zraka in dostopnost za mešanje materialov. To pospeši proces razgradnje. Če nimate prostora ali si ne želite improvizirati, so na trgu na voljo tudi kompostniki, ki so zasnovani za pospešitev kompostiranja, kot so vrtilni kompostniki. Ne glede na vašo izbiro, bodite prepričani, da je vaš kompostnik postavljen na ravno, dobro odcedno površino in na mestu, ki prejema mešanico sonca in sence, da se vzdržuje idealna temperatura za razgradnjo.

Kompost - Gorenc.si

Ustvarjanje komposta

Ključno je odložiti dovolj organskih materialov, da se kup “segreje”. Optimalna velikost kupa je 1 meter visok, širok in globok. Zeleni odpadki vključujejo materiale, kot so pokošena trava, kuhinjski odpadki, odmrle rastline in plevel, ki še ni zasejal semena. Rjavi odpadki pa vključujejo padlo listje, narezane veje, časopisni papir, slamo, papir iz uničevalnika dokumentov in žagovino. Dobre mešanice vključujejo približno dvakrat toliko rjavih materialov kot zelenih.

Kaj dodajati, česa ne

Pomembno je vedeti, kaj je primerno za kompost in česa ne smemo dodajati. Čeprav so meso, kosti, maščobe in mlečni izdelki organski, jih je najbolje izpuščati, saj privabljajo živali in ustvarjajo neprijeten vonj. Prav tako se izogibajte bolnim, z žuželkami okuženim in kemično obdelanim rastlinam ter plevelu, ki je že zasejal semena.

Kompost - Gorenc.si

Kdaj je kompost pripravljen?

Končni kompost bo črn in drobljiv ter z zemeljskim vonjem. Morda boste opazili, da je material na dnu in v sredini kupa pripravljen prej kot na vrhu in straneh, še posebej, če kupa niste obračali.

Uporaba komposta

Kompost je odličen za vključevanje v obstoječo zemljo pred sajenjem nove grede. Je tudi idealen za “površinsko obdelavo” s slojem debeline 0,5 do 0,6 cm čez travnik. Dodajte eno plast debeline 2,5 do 3 cm komposta nad zelenjavni vrt, ko je vse z njega za to sezono odstranjeno, in shranite nekaj vrečk, da jih boste naslednje leto zmešali s substratom za vaše rastline v loncih.

Kompost - Gorenc.si

Morebitne težave

Če imate kup, ki je previsok zaradi rjavih materialov, se bo kup samo usedel. Dodajte nekaj zelenih materialov, da ga “napolnite” z dušikom. Če je kup videti sluzast in diši po metanu, je verjetno preveč zelenih. Vmešajte več rjavih.
Z uporabo teh preprostih nasvetov lahko izkoristite odpadno listje in vrtni odpad, da ustvarite bogat, hranilen kompost za vaš vrt. Ne samo, da boste reciklirali in varčevali z denarjem, temveč boste izboljšali tudi zdravje in plodnost vaše zemlje. Jesen je popoln čas, da začnete!

Kompost: ključ do trajnostnega vrtnarjenja in filozofije “nič odpadkov”

V današnjem svetu, v katerem je trajnostno življenje postalo nujno, ima kompostiranje pomembno vlogo. Z recikliranjem kuhinjskih odpadkov, vrtnih obrezkov in odpadlega listja se ne zmanjšuje le količina odpadkov, ki končajo na odlagališčih. S tem tudi aktivno prispevamo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, saj gnitje organskih materialov na odlagališčih proizvaja metan, močan toplogredni plin. Kompostiranje ni le dejanje v prid okolju, ampak tudi zmogljivo orodje v gibanju “zero waste” ali “nič odpadkov”, saj spodbuja krožno gospodarstvo, v katerem je odpadek za en proces surovina za drugi.

Poleg tega kompost izboljša strukturo tal, spodbuja zdravje in rast rastlin ter pomaga ohranjati vodo, kar zmanjšuje potrebo po umetnih gnojilih in pesticidih ter tako podpira biotsko raznovrstnost. Vključitev kompostiranja v naše vsakdanje navade je korak k večji samooskrbi, manjši odvisnosti od industrijskih sistemov in krepitvi lokalnih ekosistemov. S tem ne prispevamo samo k ohranjanju naravnih virov, ampak tudi k vzgoji zavednih generacij, ki bodo spoštovale naravne cikle življenja in smrti v naravi.

Vir:

www.pennlive.com

 

Jesenske aktivnosti na vrtovih in njivah

Tradicionalno je jesen čas, ko po spravilu pridelka pripravimo na zimo tudi tla na vrtu oz. njivi. Obstaja veliko različnih teorij, priporočil in načinov dela. Vsak si bo izbral svojega.

Trenutno je ena najbolj vročih vrtičkarskih tem v Sloveniji prekopavanje, torej lopatanje (»štihanje«) in oranje. Ali je potrebno ali škodi zemlji in živemu svetu v njej – takšna vprašanja se kar vrstijo.

Grudasto težko zemljo razdrobi samo zimski mraz, seveda če jo pravočasno prekopljemo. Če gnojimo s hlevskim gnojem, to naredimo še v topli jeseni.

Naše babice so dobro vedele, kaj delajo, veliko bolje so ravnale z zemljo, kakor ravnamo danes. Najprej pohodimo, potlačimo njive in vrtove s težkimi stroji, traktorji, kombajni, deskami, stopamo, kamor se nam zdi, potem pa bi z eno samo potezo rešili vse.

Mi ne bomo orali, prekopavali in naša zemlja bo živa ter rodovitna – je to res pravi odgovor?

Spet – naše babice so prekopavale, dedki so orali. A seveda traktorji niso tehtali nekaj ton, mali plug in spredaj vol ali dva na štirih nogah, dedek pa na dveh, to ni zemlje potlačilo tako, kot jo zdaj težja mehanizacija, ki je zaradi stroškovne učinkovitosti nujna.

Koruzo so trgali obiralci na dveh nogah, pšenico so želi s srpi. To je pomenilo veliko manjše »trpljenje« za zemljo in njene prebivalce. Na vrtovih so bile trajne gredice s potmi nekaj običajnega. Desk ali česa podobnega skoraj nisi videl. Tako je ostajala rodovitna zemlja zračna, odcedna, ker niso uporabljali kemijskih sredstev za varstvo rastlin pa živa in polna mikroorganizmov. Takrat se ni bilo treba spraševati, ali prekopavati ali ne.

Pomembno je tudi, da so zemljo na zimo pripravljali veliko prej. Že ob prazniku vseh svetih so bile njive preorane in vrtovi prekopani. Zakaj je to pomembno? Ker so bila tla ob tem opravilu še topla, mikroorganizmi pa si še niso poiskali mest za prezimovanje, zato se s tem opravilom ni naredilo veliko škode.

Z domačim kompostom lahko gnojimo jeseni ali spomladi.

Torej kaj sedaj – prekopavati ali ne?

Težjo, zbito in kepasto zemljo lahko pomaga razbiti in prerahljati samo zima – če jo prej prekopljemo oz. preorjemo. Tudi gnoj lahko na vrtu pravilno spravimo v zemljo samo s prekopavanjem. Na njivah pa ga res lahko pomešamo z zemljo tudi z vrtavkastimi branami.

Vsekakor pa ni treba prekopavati vsako leto. Ker tudi s hlevskim gnojem ne gnojimo vsako leto, lahko gredice prekopavamo vsako tretje leto. Seveda ne vseh gredic vsako tretje leto – jeseni prekopljemo in hkrati pognojimo samo tretjino vrta, vsako leto drugo.