Ekološko kmetovanje že nekaj let ni več obrobna tema, temveč postaja vse pomembnejša usmeritev tudi v slovenskem kmetijstvu.

Razlogi so različni – od skrbi za okolje in zdravje tal do tržnih priložnosti in rasti povpraševanja po ekoloških pridelkih. Vstop v ekološko kmetovanje pa zahteva premišljeno odločitev, dobro pripravo in razumevanje postopkov, zato je zimski čas, zlasti januar, primeren trenutek za razmislek in načrtovanje.

Ekološko kmetovanje v letu 2026 – kam smo namenjeni

Leto 2026 se umešča v širši evropski in slovenski okvir razvoja trajnostnega kmetijstva. Evropska unija si v okviru akcijskega načrta za razvoj ekološke pridelave, sprejetega leta 2021, dolgoročno prizadeva, da bi do leta 2030 ekološka pridelava obsegala približno 25 % vseh kmetijskih površin v EU. Čeprav je ta cilj za številne države zahteven, jasno kaže smer prihodnjega razvoja in pomeni, da bo ekološka pridelava tudi v prihodnjih letih deležna večje institucionalne podpore.

V Sloveniji se delež ekoloških kmetij in ekoloških površin sicer postopno povečuje, vendar še vedno ostaja pod evropskim povprečjem. Prav zato so tudi v letu 2026 prisotne usmeritve, ki spodbujajo postopno vključevanje kmetij v ekološke prakse, tako z vidika svetovanja kot tudi z vidika kmetijske politike. Ekološko kmetovanje se vse bolj obravnava kot dolgoročna razvojna usmeritev podeželja, ne več kot nišna oblika pridelave.

Kaj pomeni ekološko kmetovanje v praksi

Ekološko kmetovanje temelji na pridelavi hrane z upoštevanjem naravnih procesov, ohranjanju rodovitnosti tal, dobrobiti živali ter omejeni uporabi zunanjih vložkov. V praksi to pomeni opustitev sintetičnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, večji poudarek na kolobarjenju, organskem gnojenju ter prilagojenem obsegu reje.

Za kmeta to ni le sprememba tehnologije pridelave, temveč tudi sprememba načina razmišljanja in organizacije dela na kmetiji. Prav zato je pomembno, da se v postopek ne vstopa nepremišljeno, temveč z jasnim ciljem in realnimi pričakovanji.

Certificiranje – obvezen korak

Vsak, ki želi svoje pridelke ali živila tržiti kot ekološke, mora biti vključen v kontrolo ekološkega kmetovanja. To pomeni, da se kmet prijavi v sistem nadzora pri eni izmed pooblaščenih kontrolnih organizacij, ki redno preverjajo skladnost pridelave z ekološkimi pravili.

Prijava v kontrolo ali njena obnova poteka praviloma konec leta oziroma v začetku novega koledarskega leta, kar pomeni, da je januar pravi mesec za vse, ki razmišljajo o prehodu ali že delujejo v ekološkem sistemu.

Poziv k prijavi oziroma obnovi prijave v kontrolo ekološkega kmetovanja

Za leto 2026 je bil objavljen tudi poziv k prijavi oziroma obnovi prijave v kontrolo ekološkega kmetovanja, ki je pomemben za vse, ki želijo pridobiti ali ohraniti status ekološkega kmeta. Prijava v kontrolo je pogoj za uporabo ekoloških označb ter za vključevanje v ukrepe, povezane z ekološkim kmetovanjem v okviru skupne kmetijske politike.

Postopki prijave zahtevajo pravočasno pripravo dokumentacije, pregled pridelovalnih praks in sodelovanje s kontrolno organizacijo. Zamude ali pomanjkljiva dokumentacija lahko pomenijo zamik pri pridobitvi statusa ali celo izgubo možnosti označevanja pridelkov kot ekoloških, zato je zgodnje načrtovanje ključnega pomena.

Prehodno obdobje – čas prilagajanja

Pomemben del ekološkega certificiranja je prehodno obdobje, ki običajno traja dve do tri leta, odvisno od vrste pridelave. V tem času kmet že dela po ekoloških pravilih, vendar pridelkov še ne sme označevati kot ekoloških.

Prehodno obdobje zahteva več prilagoditev in pogosto pomeni večji organizacijski ter finančni izziv. Prav zato je pomembno, da kmet že vnaprej razmisli o ekonomiki pridelave, prilagoditvah obsega in dolgoročnih ciljih.

Integrirano kmetovanje kot vmesni korak

Za kmete, ki prihajajo iz konvencionalnega kmetijstva, se v praksi pogosto izkaže, da je smiselno najprej vstopiti v integrirano pridelavo, preden se odločijo za polni prehod v ekološko kmetovanje. Integrirana pridelava omogoča postopno zmanjševanje rabe fitofarmacevtskih sredstev, večji poudarek na varovanju tal in racionalni rabi gnojil, hkrati pa ohranja določeno stabilnost pridelave.

Tak pristop kmetu omogoča, da se postopoma prilagodi načelom sonaravnega kmetovanja, pridobi izkušnje in se lažje pripravi na zahteve, ki jih prinaša prehod v ekološki sistem kontrole in certificiranja. V praksi se integrirano kmetovanje pogosto izkaže kot realna in smiselna prehodna faza.

Kako se pripraviti že pozimi

Zima ponuja dragocen čas za načrtovanje. Pred vstopom v ekološko kmetovanje je smiselno pregledati obstoječe površine, kolobar, rabo tal, razpoložljivost lastnih gnojil in krme ter možnosti trženja. Pomembno vlogo ima tudi sodelovanje s svetovalno službo, ki pomaga razjasniti zahteve in prilagoditi prakse posamezni kmetiji.

Povzetek

Ekološko kmetovanje ni kratkoročna odločitev, temveč dolgoročna usmeritev kmetije. Prinaša priložnosti, a tudi več načrtovanja in odgovornosti. Leto 2026 prinaša nadaljevanje usmeritev v trajnostno pridelavo, zato je prav začetek leta primeren trenutek, da kmetje preverijo pogoje, se informirajo in – če je odločitev zrela – pravočasno pristopijo k certificiranju.

 

Viri:

• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Poziv k prijavi oziroma obnovitvi prijave v kontrolo ekološkega kmetovanja za leto 2026 (gov.si);
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Ekološko kmetovanje: pogoji, nadzor in svetovanje (kgzs.si);
• Evropska komisija – Ekološko kmetovanje in akcijski načrt EU za razvoj ekološke pridelave (agriculture.ec.europa.eu).