Prispevki

Kisanje zelja - Gorenc.si

Kisanje zelja v kozarcih – enostaven recept za domačo uporabo

/in /by

Kisanje zelja doma je enostavno in prinaša okusno, hrustljavo in zdravo različico, bogato s probiotiki. Domače kislo zelje ima bolj izrazit okus ter hrustljavo teksturo, poleg tega pa je polno probiotičnih kultur, ki koristijo zdravju.

Fermentacija, poznana kot laktobakterijska fermentacija, omogoča naravnim bakterijam na zelju, da sladkorje pretvorijo v mlečno kislino.

Osnovno pravilo za kisanje zelja

Pri kisanju zelja se običajno uporablja razmerje soli 2 % glede na celotno težo zelja. To pomeni, da na vsak kilogram narezanega zelja dodamo približno 20 gramov soli. Ta količina soli zagotavlja optimalne pogoje za fermentacijo.  Sol ohranja zelje in spodbuja razvoj koristnih bakterij, ki proizvajajo mlečno kislino.

Kisanje zelja - Gorenc.si

Koraki kisanja zelja v kozarcu:

  1. Priprava zelja in soli: Narežite zelje na tanke trakove, dodajte sol, nato pa ga ožemajte in stiskajte, da začne spuščati vodo. Proces sproščanja tekočine traja 5 do 10 minut.
  2. Pakiranje v kozarec: Narezano in slano zelje napolnite v kozarec. Tekočina, ki jo zelje sprosti, bo ustvarila slanico, ki bo zelje popolnoma prekrila. Če je potrebno, lahko dodate malo slanice (1 čajna žlička soli na skodelico vode).
  3. Fermentacija: Kozarec pokrijte s krpo ali pokrovom, ki omogoča kroženje zraka, ter ga hranite na sobni temperaturi. Proces fermentacije traja vsaj od 3 do 10 dni. Med fermentacijo je pomembno, da zelje ostane potopljeno v slanici.
  4. Shranjevanje: Po končani fermentaciji kislo zelje zaprite in prestavite v hladilnik, kjer se bo ohranilo več mesecev, tudi do pol leta.

Zakaj fermentirati zelje doma?

Domače kislo zelje ima številne prednosti: poleg boljše arome in svežine vsebuje koristne probiotike, ki podpirajo prebavo in imunski sistem. Proces fermentacije je enostaven in potrebuje minimalno opremo.

Kisanje zelja - Gorenc.si

Nasveti za uspešno fermentacijo:

  • Vedno pazite, da je zelje popolnoma prekrito s slanico, saj to preprečuje rast škodljivih bakterij.
  • Če se na površini pojavi bela pena ali mehurčki, to pomeni, da fermentacija poteka pravilno.
  • Temperatura prostora naj bo med 18 in 23 °C; višje temperature lahko povzročijo mehkejše zelje, nižje pa upočasnijo proces.

Kislemu zelju lahko za večjo raznolikost in okus dodate tudi naribano korenje, ki prispeva sladkobo in barvo. Prav tako lahko kislo zelje pripravite iz belega ali rdečega zelja, obe različici pa imata svoj edinstven, a izvrsten okus.

RECEPT:

Sestavine – osnova 

  • 1 zeljna glava
  • Sol

Potrebščine

  • Deska za rezanje
  • Kuhinjski nož
  • Večja posoda za mešanje in ožemanje
  • Kozarec za vlaganje s širokim vratom (približno 2 litra ali 2 manjša kozarca)
  • Manjši kozarec (ki se prilega večjemu kozarcu, služi za pritisk na zelje in zagotavlja, da ostane potopljeno pod tekočino)
  • Čisti kamni, stekleni krogci, glinene uteži, distančniki ali drugi pripomočki za ustvarjanje pritiska in obtežitev
  • Tkanina (gaza, prtiček ali krpa) za pokrivanje kozarca
  • Gumica ali vrvica za pritrditev tkanine

Kisanje zelja - Gorenc.si

Priprava

  1. Vse temeljito očistite. Pri fermentaciji je pomembno, da ponudite koristnim bakterijam vse možnosti za razvoj, zato naj bo vse čisto. Prepričajte se, da so kozarci dobro oprani in brez ostankov detergenta. Roke temeljito operite, saj boste z njimi stiskali zelje.
  2. Narežite zelje. Odstranite zunanje, ovenele liste. Zeljno glavo razrežite na četrtine in odstranite osrednji trd del. Vsako četrtino narežite na tanke trakove.
  3. Kombinirajte zelje in sol. Narezano zelje prestavite v večjo posodo in ga posujte s soljo. Na vsak kilogram zelja dodajte 20 gramov soli (približno 2 žlici). Začnite mešati zelje s soljo in ga stiskati, dokler ne postane mehko in začne spuščati tekočino. Ta postopek traja približno 5 do 10 minut.
  4. Zelje napolnite v kozarec. Pripravljeno zelje prenesite v kozarec za vlaganje. Vsakokrat dobro pritisnite zelje čimbolj na dno, da se iztisne še več tekočine. Če imate večje zunanje liste, jih lahko položite na vrh narezanega zelja, da ga lažje držite pod tekočino.
  5. Zelje obtežite. Manjši kozarec napolnite s čistimi kamni ali steklenimi kroglicami in ga postavite v večji kozarec, da zelje ostane potopljeno pod tekočino. Prav tako lahko uporabite glineno utež ali plastični distančnik.
  6. Pokrijte in pustite fermentirati. Kozarec pokrijte s tkanino in pritrdite z gumico. To omogoča pretok zraka, hkrati pa preprečuje vstop prahu ali žuželk. Redno preverjajte, da je zelje še vedno potopljeno, če ni, dodajte več slanice.
  7. Fermentacija. Kozarec postavite na srednje toplo in temno mesto, pri temperaturi med 18 in 23 °C, ter ga redno preverjajte. Po potrebi dodajte slanico (1 čajna žlička soli na skodelico vode), če zelje ni popolnoma potopljeno. Fermentacija traja od 3 do 10 dni, odvisno od okusa, ki vam je všeč.

Shranjevanje

Ko dosežete želeno stopnjo fermentacije, kislo zelje shranite v hladilniku, kjer se bo ohranilo več mesecev.

Kisanje zelja - Gorenc.si

Začimbe za izboljšanje okusa kislega zelja

Medtem ko je osnovni recept za kislo zelje preprost, lahko z dodatkom različnih začimb popestrimo njegov okus. Čeprav je zelje odlično samo po sebi, lahko dodajanje začimb omogoči bolj aromatično različico. Tukaj je nekaj predlogov, kaj lahko dodate zelju med procesom fermentacije:

  • Brinove jagode: Brinove jagode imajo rahlo grenak in borov okus, ki kislemu zelju doda značilen pridih in globino okusa.
  • Kumina: Ena najbolj klasičnih začimb za kislo zelje je kumina. Njeni rahlo sladki in zemeljski toni se odlično prilegajo fermentiranemu zelju.
  • Poper v zrnu: Dodajanje nekaj zrn črnega popra prinese blag pikanten okus in popestri fermentacijski proces.
  • Lovorov list: Lovorov list doda subtilno aromo, ki kislemu zelju daje nekoliko bolj prefinjen okus.
  • Česen: Ljubitelji česna lahko v zelje vmešajo cele stroke, kar mu bo dalo rahlo pikanten in aromatičen okus.

Kisanje zelja - Gorenc.si

Nasvet

Poskusite z različnimi kombinacijami začimb in tako ustvarite kislo zelje po vašem okusu. Začimbe dodajte v tretjem koraku, ko mešate zelje s soljo. Za najboljše rezultate uporabljajte domače, sveže, ekološko pridelano zelje, saj ima več naravno prisotnih koristnih bakterij. Probiotiki iz domačega kislega zelja lahko pripomorejo k boljši prebavi in okrepijo imunski sistem.

 

Tekst:
N. G.

Krušne peči: Povezava med tradicijo in sodobnostjo

/in /by

Krušna peč, ki je bila nekoč sestavni del vsake kmečke hiše, ostaja pomemben del slovenske kulturne dediščine. Zaradi svoje vsestranskosti in centralne vloge v hiši je znana tudi kot kmečka peč. Njena vsestranska uporaba, ki sega od peke do ogrevanja glavnega bivalnega prostora, krušno peč uveljavlja kot osrednje središče doma, ki združuje praktičnost in tradicijo.

Uvod v tradicijo in sodobnost

V idilični podobi podeželske ali kmečke hiše se pogosto zrcali prisotnost lončene peči, ki ni le vir toplote, ampak tudi središče domačnosti in tradicije. Krušna lončena peč, ki združuje funkcionalnost in gostoljubnost, ni zgolj simbol preteklosti, ampak je tudi nepogrešljivi del sodobnega doma. S svojo vsestranskostjo in edinstvenim okusom pekovskih dobrot, ki jih nudi, ta peč ohranja kulturno dediščino in prinaša neprecenljivo vrednost v vsakodnevno življenje.

Krušna peč - članek - Gorenc.si

Zasnova in postavitev v hiši

Krušne peči so bile običajno postavljene v dnevnem prostoru in so segale v črno kuhinjo, srce vsake kmečke hiše. Njihova notranjost, izdelana iz kvalitetnega pečarskega šamota, je bila namensko prilagojena za peko kruha in ostalih jedi. Vratca kurišča, ki so vodila v peč, so bila skrbno oblikovana, ob njih pa so bili pripomočki za kurjenje, pečenje in čiščenje peči, kar kaže na pomembnost peči v vsakdanjem življenju.

Krušna peč: Zunanja oblika in družabna vloga

Zunanja oblika krušne peči, pogosto kvadratna in obdana s pečarskimi ploščami ali pečnicami različnih oblik in barv, dodaja estetsko vrednost prostoru. Klopi okrog peči so ustvarjale prostor za druženje, medtem ko je vrh peči, topel in varen, služil kot priljubljeno zatočišče za otroke. V zimskih mesecih so otroci pogosto na vrhu peči našli prijeten kotiček za počitek ali celo spanje. Ta večnamenska uporaba odraža bogato zgodovino in družabno funkcijo peči. Poleg tega so na peči sušili sadje in druge pridelke, kar kaže na njeno večnamensko uporabo.

Krušna peč - članek - Gorenc.si

Toplina in ugodje

Toplina, ki jo krušna peč oddaja, ni le fizična; prinaša tudi občutek domačnosti in povezanosti. V zimskih mesecih je bila peč središče domačega življenja, tam so se družine zbirale, delile zgodbe in skupaj preživljale hladne dni. Peč je tako postala simbol topline in gostoljubja, ki se ga še danes spominjamo kot nepogrešljivega dela tradicionalnega slovenskega doma.

Tehnologija in učinkovitost lončene peči

Sodobne krušne peči, oblikovane z natančno izbranimi dimenzijami in kuriščem, so več kot le dediščina preteklosti; predstavljajo vrhunec ekološke učinkovitosti in trajnosti.

Z visokim izkoristkom, ki pogosto presega 85 %, te peči zagotavljajo optimalno porabo drv in minimalen vpliv na okolje. Ta učinkovitost je rezultat napredne tehnologije izgorevanja, ki omogoča boljšo regulacijo plamena in enakomerno porazdelitev toplote. S pravilno izbiro in uporabo drv, ki so obnovljiv in CO2 nevtralen vir energije, sodobne krušne peči združujejo trajnostno ogrevanje s tradicionalnim občutkom domačnosti.

Poleg tega njihova sposobnost akumulacije toplote zagotavlja, da toplota, enkrat pridobljena, ostane v prostoru dlje časa, kar zmanjšuje potrebo po pogostem dodajanju goriva. Ta lastnost je še posebej koristna v prehodnih obdobjih, ko so temperature milejše, a še vedno potrebujemo toploto za udobno bivanje. S svojo zmožnostjo ohranjanja toplote krušne peči nudijo neprimerljivo bivalno ugodje, hkrati pa zmanjšujejo stroške ogrevanja in prispevajo k ohranjanju okolja. S tem sodobne krušne peči ne le ohranjajo tradicijo, ampak tudi odgovarjajo na sodobne izzive energetske učinkovitosti in ekološke ozaveščenosti, kar jih postavlja v sam vrh izbire za trajnostno ogrevanje doma.

Krušna peč - članek - Gorenc.si

Krušna peč v Ankaranu: Ohranjanje dediščine

Ohranjena javna krušna peč ob jadranski cesti v Ankaranu spominja na del pozabljenega, tradicionalnega načina življenja naših prednikov. Ta peč, ki je bila v lasti več družin ali vaške skupnosti, priča o pomembnosti krušnih peči v skupnosti. V preteklosti so bile javne krušne peči precej pogoste in značilen element arhitekture istrskih vasi. Bile so uporabljene za skupno peko kruha, tako se je privarčevalo pri kurjavi. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je krušno peč ocenil kot izredno veliko, na podlagi česar sklepajo, da je služila večji soseski.

Praktični nasveti za kurjenje

Pri kurjenju je ključnega pomena uporaba primerno sušenih drv. Vlažnost drv mora biti manj kot 20%, kar pomeni, da so se morala sušiti na zraku najmanj 2 leti. Pravilna priprava drv zagotavlja učinkovito izgorevanje in maksimalen izkoristek.

Krušna peč - članek - Gorenc.si

Več kot ogrevanje

Krušne peči so več kot le sredstvo za ogrevanje; so živi simbol slovenskega podeželja, ki združuje preteklost in sedanjost. Njihova vloga in pomen odražata povezanost tradicije s sodobnim načinom življenja, nudijo toplino in prinašajo poseben čar s peko tradicionalnih dobrot. V sodobnem svetu, ki se vse bolj vrača k naravi in avtentičnosti, krušne peči ponovno pridobivajo na pomenu in ostajajo nepogrešljivi del slovenskega doma.

 

 

Tekst:
N. G.