Slovenija tudi v letu 2026 nadaljuje s podeljevanjem državne nagrade Zlata čebela, ki je namenjena izjemnim dosežkom na področju zaščite čebel in drugih opraševalcev.

Odprtje letošnjega poziva ni pomembno le kot formalni dogodek, temveč tudi kot priložnost za širši razmislek o tem, kakšno vrednost imajo opraševalci za kmetijstvo, prehransko varnost in ohranjanje naravnega ravnovesja. Nagrada namreč opozarja na področje, ki presega čebelarstvo in sega neposredno v vsakdanjo prakso kmetovanja.

Nagrada in izjemni dosežki

Nagrada Zlata čebela je najvišja državna nagrada za izjemne dosežke na področju zaščite čebel ter prepoznavanja vloge čebel in drugih opraševalcev pri zagotavljanju prehranske varnosti, trajnostnega kmetijstva, ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine. Podeljuje se od leta 2021, praviloma 20. maja ob svetovnem dnevu čebel, prejemnika pa izbere sedemčlanski odbor. Kandidati se izbirajo na podlagi javnega poziva, pri čemer se področja podeljevanja izmenjujejo v triletnem ciklu: promocija, ohranjanje in raziskave o čebelah ter drugih opraševalcih. Leta 2026 je nagrada namenjena najboljšemu projektu na področju raziskav o čebelah in drugih opraševalcih.

Priznanje posameznikom

Takšna nagrada ima več pomenov. Po eni strani je priznanje posameznikom ali organizacijam, ki s svojim delom pomembno prispevajo k zaščiti opraševalcev, po drugi strani pa je jasno sporočilo, da so čebele in drugi opraševalci eno ključnih vprašanj sodobnega kmetijstva. Slovenija z nagrado ne gradi le lastne prepoznavnosti, temveč spodbuja tudi širše razumevanje, da brez opraševalcev ni mogoče govoriti o dolgoročno stabilni pridelavi hrane. Na uradni strani nagrade je posebej poudarjeno, da si Slovenija z nagrado prizadeva tudi za prenos znanja in tehnologije ter za svetovno prepoznavnost kot zelena, zdrava in proaktivna država.

Pretekli nagrajenci

To potrjujejo tudi pretekli nagrajenci. Med njimi so raziskovalci, čebelarji in organizacije iz različnih držav, kar kaže, da nagrada presega slovenski okvir. Leta 2025 je nagrado prejelo poljsko podjetje Osmia Future, pred tem pa med drugim avstralska organizacija Wheen Bee Foundation, srbski raziskovalec dr. Slobodan Davidović in slovenski čebelar Boštjan Noč.

Vsi ti primeri kažejo, da je varovanje opraševalcev široko področje, na katerem se srečujejo raziskave, praksa, izobraževanje in javna ozaveščenost.

Opraševalci in kmetijstvo

Za kmetijstvo pa je še pomembnejše vprašanje, zakaj so opraševalci tako bistveni. V javnosti se pogosto največ govori o medonosni čebeli, vendar imajo izjemno pomembno vlogo tudi divji opraševalci: čmrlji, samotarske čebele, muhe trepetavke, metulji in drugi. Po podatkih iz letošnjega poziva divji opraševalci oprašujejo približno štiri od petih kmetijskih rastlin in cvetočih rastlinskih vrst v naravi. To pomeni, da so neposredno povezani s količino in kakovostjo številnih pridelkov ter s stabilnostjo prehranske verige.

Njihov pomen ni le v samem opraševanju. Opraševalci so del širšega ekosistema, v katerem kmetijstvo ni ločeno od narave, temveč je z njo tesno prepleteno. Kjer je krajina raznolika, kjer so travniki, cvetoči robovi, mejice in manj intenzivno obdelane površine, so praviloma boljši tudi pogoji za opraševalce. To pa lahko pomeni stabilnejši pridelek, večjo biotsko pestrost in večjo odpornost kmetijske krajine kot celote. Prav zato so opraševalci pomembni ne le za sadjarje ali čebelarje, ampak za širše razumevanje rodovitnosti in trajnosti v kmetijstvu.

Naravni sistem ni samoumeven

Težava je v tem, da njihove populacije upadajo. Uradni poziv opozarja, da je ena od treh vrst divjih čebel, muh trepetavk in metuljev v upadanju, izumrtje pa grozi eni od desetih vrst divjih čebel in metuljev ter eni od treh vrst muh trepetavk. To je zelo resno opozorilo, saj pomeni, da naravni sistem opraševanja ni samoumeven. Če ga želimo ohraniti, bo treba varstvo opraševalcev še tesneje povezati z načinom gospodarjenja v prostoru in z vsakdanjo kmetijsko prakso.

Kmetijstvo kot del rešitve

Pri tem ima kmetijstvo pomembno vlogo tudi kot del rešitve. Kmet lahko z razmeroma preprostimi ukrepi veliko prispeva k ohranjanju opraševalcev: z ohranjanjem cvetočih robov, z mejicami, z raznoliko rabo zemljišč, s premišljeno uporabo fitofarmacevtskih sredstev ter s košnjo in pašo na način, ki ne uniči vseh cvetočih virov hkrati. Prav tako so pomembni travniki, sadovnjaki, vrtovi in druge površine, kjer imajo opraševalci dostop do hrane in življenjskega prostora skozi čim večji del sezone. V tem smislu kmet ni le uporabnik opraševalskih storitev, temveč tudi pomemben upravljavec prostora.

Svetovni dan čebel

Svetovni dan čebel, ki ga obeležujemo 20. maja, in širši poudarek maja kot meseca našega odnosa do narave, to sporočilo še dodatno utrjujeta. Opraševalci niso le simbol narave, temveč konkretna vez med okoljem, kmetijstvom in hrano. Nagrada Zlata čebela 2026 zato ni le priznanje najboljšim projektom na področju raziskav, ampak tudi opomnik, da so čebele in drugi opraševalci ključni za prihodnost podeželja in pridelave hrane. Brez njih ni mogoče govoriti o stabilnem, odpornem in dolgoročno uspešnem kmetijstvu.

Viri:

• Ministrstvo za naravne vire in prostor – Odprt je poziv za predlaganje kandidatov za državno nagrado Zlata čebela 2026 (gov.si);
• Vlada Republike Slovenije – Nagrada Zlata čebela (gov.si);
• Vlada Republike Slovenije – Peta zlata čebela je odletela na Poljsko (gov.si).