Prispevki

Kokošja jajca – miti in resnice

Kokošja jajca – miti in resnice

Kokošja jajca so priljubljeno živilo, saj veljajo za popoln vir beljakovin s pravilnim ravnovesjem med esencialnimi aminokislinami. Vsebujejo tudi minerale, pomembna antioksidanta lutein in zeaksantin ter vitamin D in karotenoidne snovi.

Ali so kokošja jajca prava hrana za nas? Seveda so, jajca so namreč superživilo!

Mnoga zdrava živila so bila v preteklosti neupravičeno očrnjena. Med najhujšimi primeri pa so lažne trditve o jajcih, saj so eno najbolj zdravih živil na svetu.

Jajca so imela skozi zgodovino ves čas pomembno mesto v prehrani človeka. Gre za prvovrsten vir beljakovin z visoko biološko vrednostjo. Biološka vrednost je merilo za stopnjo učinkovitosti, s katero je telo sposobno izrabljati beljakovine. Jajca imajo najvišjo možno biološko vrednost, 100.


Kokošja jajca – miti in resnice

Kokošja jajca ne povzročajo srčnih bolezni

Kar dve desetletji so jajca veljala za manj zdrava ali celo nezdrava, saj vsebujejo holesterol. Veliko kokošje jajce vsebuje 212 mg holesterola, kar je veliko v primerjavi z večino drugih živil. Vendar so številne študije pokazale, da holesterol v jajcih ne vpliva negativno na raven holesterola v krvi.

Pravzaprav jajca zvišajo raven “dobrega” holesterola HDL in spremenijo raven “slabega” holesterola LDL. Gre namreč za dve popolnoma ločeni vrsti holesterola. Jetra vsak dan proizvedejo pomemben delež holesterola. Če pojemo več jajc, ga jetra proizvedejo sorazmerno manj.


Jajca vsebujejo maščobne kisline omega-3, ki znižujejo trigliceride

Maščobne kisline omega-3 znižujejo trigliceride v krvi, ki so glavno tveganje za razvoj srčnih bolezni.

Kljub napačnim predpostavkam o jajcih v preteklosti njihovo uživanje ni povezano z boleznimi srca.


Kokošja jajca so bogata z edinstvenimi antioksidanti

Jajca so še posebej bogata z antioksidantoma luteinom in zeaksantinom.

Ta antioksidanta se zbirata v očesni mrežnici, kjer ščitita pred škodljivo sončno svetlobo in zmanjšujeta tveganje za nastanek očesnih bolezni, kot sta degeneracija rumene pege in siva mrena.

Kokošja jajca – miti in resnice

Zakaj so torej jajca med najbolj hranljivimi živili?

Samo pomislite: eno jajce vsebuje vsa hranila in gradnike, ki so potrebni za rast piščančjega mladiča.

Jajca vsebujejo visokokakovostne beljakovine, vitamine, minerale, dobre maščobe in različna hranila v sledeh.


Veliko kokošje jajce vsebuje:

  • 77 kcal, 5 g maščob in 6 g beljakovin z vsemi 9 esencialnimi aminokislinami,
  • bogato je z železom, fosforjem, selenom ter vitamini A, B12, B2 in B5,
  • okoli 113 mg holina, zelo pomembnega hranila za možgane,
  • vitamin B12 (kobalamin): 9 % priporočenega dnevnega vnosa,
  • vitamin B2 (riboflavin): 15 % priporočenega dnevnega vnosa,
  • vitamin B5 (pantotenska kislina): 7 % priporočenega dnevnega vnosa,
  • vitamin A: 6 % priporočenega dnevnega vnosa,
  • selen: 22 % priporočenega dnevnega vnosa.

Jajca vsebujejo tudi majhne količine skoraj vseh vitaminov in mineralov, ki jih potrebuje človeško telo, vključno s kalcijem, železom, kalijem, cinkom, manganom, vitaminom E, folati in številnimi drugimi.

Kokošja jajca – miti in resnice

Zelo pomembno se je zavedati, da so skoraj vsa hranila vsebovana v rumenjaku, beljak pa vsebuje le beljakovine.

Poskrbite, da boste jedli rumenjake, saj vsebujejo skoraj vsa za vas pomembna hranila!

Jajca vsebujejo vseh 9 esencialnih aminokislin, so zelo bogata z vitamini in minerali ter so eden najboljših virov holina.


Kokošja jajca so nasitna in pomagajo pri hujšanju

Jajca so visoko ocenjena na lestvici, imenovani indeks sitosti, kar pomeni, da se zaradi jajc še posebej dobro počutite, ste siti in zaužijete manj kalorij.

Poleg tega vsebujejo ogljikove hidrate le v sledeh, kar pomeni, da ne zvišujejo ravni glukoze v krvi.

Preprosto povedano, uživanje jajc je odlična strategija hujšanja pri dieti z manj kalorijami.

Jajca so hranljivo, beljakovinsko bogato živilo, ki močno vpliva na občutek sitosti. Študije kažejo, da lahko uživanje jajc za zajtrk pomaga pri hujšanju.


Jajca kot superživilo

Jajca so izjemno hranljiva, odlična za hujšanje in vsebujejo veliko antioksidantov.
Poleg tega, da so jajca bogata z beljakovinami, vsebujejo bistvena hranila in minerale, kot so vitamin D, maščobne kisline omega 3, folati in riboflavin (vitamin B2). Zdi se, da je seznam njihovih hranilnih lastnosti neskončen, saj vsebujejo tudi selen, vitamine A, E, B5 in B12 ter železo, jod in fosfor.

Obenem so cenovno zelo dostopna, z njimi zlahka pripravimo številne jedi in so odličnega okusa.

 

Kokošja jajca – naravni multivitamin

Jajca so tako hranljiva, da jih pogosto imenujejo “naravni multivitamin”.

Vsebujejo tudi edinstvene antioksidante in močna možganska hranila, zaradi česar je res dobro, da jih vključujemo v svojo prehrano.

Kokošja jajca – miti in resnice


Vrste jajc glede na način reje

Glede na način reje poznamo štiri vrste jajc. Številka v oklepaju predstavlja oznako, ki jo najdemo na embalaži ter označuje način reje.

  • (0) jajca iz ekološke reje
  • (1) jajca iz proste reje
  • (2) jajca iz hlevske reje
  • (3) jajca iz baterijske reje (reje v kletkah)

 

Če se odločite redno vključevati jajca v svojo prehrano, poskrbite, da boste jedli domača jajca iz pašne reje, najbolje ekološko pridelana. So veliko bolj hranljiva in zdrava.

Še razmišljate o tem, ali so jajca zdrava?

Članek EU nagrade

Vir:

www.healthline.com

 

 

Žuželke bi lahko pomagale pri samooskrbi s hrano za ljudi in živali

Žuželke v izdelkih, kot so testenine ali kruh, mikroalge in enocelične beljakovine, pridobljene iz lesa, bi lahko v prihodnosti pomagale pri prehrani ljudi in živali. Zdaj tisti, ki raziskujejo alternativne beljakovine za bolj trajnostno prehranjevanje, razmišljajo, kako prehod na hrano na osnovi teh žuželk  uresničiti.

Ko bo svetovna populacija naraščala, bo izziv izpolniti prehranske potrebe vseh z dobro poznanimi tradicionalnimi viri beljakovin

Pričakuje se, da se bo svetovno prebivalstvo v naslednjih 30 letih povečalo za 2 milijardi ljudi, medtem ko se bo proizvodnja mesa v istem obdobju podvojila, da bi zadostila povpraševanju. To bo imelo velik vpliv na okolje, saj reja živine zahteva veliko zemlje – približno 70% celotne porabe za kmetijstvo – in oddaja do 18% vseh emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek.

Novi viri beljakovin so potrebni tudi za živali. EU vsako leto uvozi približno 14 milijonov ton soje za prehrano živali, kot so prašiči, govedo in piščanci. Ne samo da je regija odvisna od uvoza, ampak je zaskrbljujoč tudi ogljični odtis pri prevozu pridelka.

“Evropa kot celota želi biti bolj samozadostna, ko gre za hrano,” je dejala Birgir Örn Smárason, raziskovalka trajnostne proizvodnje hrane v živilsko-biotehnološkem podjetju Matis iz Reykjavika na Islandiji.

In če želi Evropa izpolniti cilje trajnostnega razvoja in cilje za omejevanje podnebnih sprememb, bodo morali izkoristiti trajnostne vire beljakovin. Užitne žuželke, na primer, lahko gojimo s 50% do 90% manj zemlje v primerjavi z običajnimi živalmi in proizvedemo približno 100-krat manj emisij toplogrednih plinov. Poleg tega se lahko hranijo z organskimi odpadki – zavrženo hrano, ki pogosto konča na odlagališču.

Kljub obljubi beljakovin hroščev se uporaba žuželk kot živalske in človeške hrane še ni prijela. Tehnična vprašanja pomenijo, da jih ni mogoče gojiti v dovolj velikih količinah. Uredba je težava. Trenutna zakonodaja EU dovoljuje žuželke kot krmo v ribogojstvu, ne pa tudi za živino. Kmalu pa naj bi bile izjeme za perutnino in prašiče. In žuželke so še vedno nišna človeška hrana, ki se prodaja le v nekaterih državah. To bi se lahko kmalu spremenilo, saj naj bi Evropska agencija za varnost hrane letos odobrila nekatere užitne žuželke za prehrano ljudi.

Tudi v Evropi obstaja kulturna ovira, saj je še vedno tu dejavnik gnusa, povezan z uživanjem žuželk. V azijskih, afriških in latinskoameriških državah so krmne žuželke reden del prehrane približno 2 milijard ljudi, poudarja Smárasonova. Sprejetje med Evropejci je še eno vprašanje, ki ga s sodelavci poskušajo obravnavati.

Kaj pa beljakovinske alternative?

Smárasonova in njeni kolegi menijo, da so žuželke, kot so črički, za prehrano ljudi in muhe za živali, obetavne beljakovinske alternative, ki jih lahko proizvedejo lokalno, pa tudi mikroalge in enocelične beljakovine. Enocelične beljakovine nastajajo iz mikrobov, ki se hranijo s sladkorji iz lesne biomase, kot so veje in korenine, ki ostanejo v gozdarstvu. Raziskovalci v okviru projekta NextGenProteins preiskujejo, kako optimizirati proizvodnjo teh vrst beljakovin za človeško in živalsko hrano.

Na primer, mikroalge je običajno drago proizvajati. Toda ekipa sodeluje z islandskim podjetjem, ki je skupaj z geotermalno elektrarno zmanjšalo stroške z uporabo trajnostno proizvedene električne energije, presežka vroče in hladne vode ter emisij ogljikovega dioksida – edine hrane, ki jo alge potrebujejo za pridelavo. “To je zelo edinstven in trajnosten proces,” je dejala Smárasonova.

V projekt so vključena tudi podjetja, ki proizvajajo hrano. Predstavili so ideje za nove nadomestne beljakovinske izdelke, od imitacije mesa do energetskih pijač in ploščic, ki jih upajo predstaviti na trgu. Smárasonova in njeni kolegi bodo v interakciji s potrošniki, da bi ocenili njihovo pripravljenost v svojo prehrano vključiti nove beljakovinske izdelke.

“V različnih državah ustanavljamo fokusne skupine za potrošnike, v katerih bomo zbirali te informacije,” je dejala Smárasonova. Pravi, da je pomembno tudi, da potrošnikom sporočimo, zakaj bi morali upoštevati te alternativne beljakovine, in jih vprašamo, v kakšni obliki bi jih (najraje) uživali.

Od začetka, pred šestimi meseci, projekt zbira informacije o treh beljakovinah, vključno z njihovo hranilno vsebnostjo, strukturo in topnostjo. Čeprav imajo vsi podobno vsebnost beljakovin, saj predstavljajo med 50 in 65% njihove suhe mase, se razlikujejo glede vsebnosti maščob. Na primer žuželke vsebujejo veliko maščob, medtem ko enocelične beljakovine skoraj ne vsebujejo maščob. Njihove značilnosti bodo koristne za razvoj posebnih živilskih proizvodov ali krme za živali, ki morajo izpolnjevati različne prehranske potrebe.

V prihodnjih mesecih bodo člani ekipe začeli izvajati teste na živalih, da bi ugotovili, kako to vpliva na njihovo rast in zdravje, če se v njihovo krmo ločeno vključijo različne količine vsake od treh beljakovin. Začetni majhni testi bodo vključevali lososa in brancina. Ugotoviti bodo morali, kolikšna je največja vključenost različnih beljakovin v krmi, da bodo lahko razširili preskušanje.

Za zdaj le ugibamo, kako bo s prehranskimi nadomestki

Dokazovanje, da so alternativni proteini lahko hranljivi prehranski nadomestki, je le del uganke.

Njihova obsežna proizvodnja mora biti izvedljiva in stroškovno učinkovita, da se bodo lahko široko uporabljali. Žuželke na primer že gojijo v majhnih količinah, vendar so dražji vir beljakovin v primerjavi s sojino moko in ribjo moko, ki so običajno v živalski krmi. “S povečanjem lahko zmanjšamo stroške,” je dejal dr. Teun Veldkamp, ​​višji raziskovalec na področju prehrane živali pri Wageningen Livestock Research v Wageningenu na Nizozemskem.

V ta namen se dr. Veldkamp in njegovi kolegi osredotočajo na povečanje količine žuželk, proizvedenih v Evropi, z izboljšanjem tehnologij in razvojem novih tehnik v okviru projekta SUSINCHAIN.

Preučevale se bodo na primer tehnike sušenja, kot so mikrovalovni ali nizkoenergijski elektronski žarki, ki se uporabljajo za predelavo sadja in zelenjave, tudi za proizvodnjo živalske krme na osnovi žuželk. Nato bodo izvedeni testi na ribah, piščancih in pujsih, da bi ugotovili, kako se odzivajo na različne vrste predelane krme iz žuželk, ki bodo različne kakovosti glede na uporabljene tehnike. “Merili bomo uspešnost teh živali, glede na vnos krme, povečanje telesne mase in razmerje pretvorbe krme,” je dejal dr. Veldkamp.

Cilj projekta je tudi razviti novo krmo za žuželke. Gojijo se lahko na rastlinskih odpadkih, kot so krompirjev škrob in drugi stranski proizvodi pri predelavi krompirja. Za vzrejo žuželk v velikih količinah pa bo potrebna standardizirana krma. “Želimo narediti standardno mešanico za gojenje žuželk, v kateri boste imeli tudi bolj dosledno kakovost,” je dejal dr. Veldkamp.

Člani ekipe bodo razvijali tudi prehrambene izdelke za žuželke za ljudi. Namesto izdelkov, v katerih bi bile vidne žuželke, na primer piškoti, preliti s črički, bodo ustvarili moko iz žuželk, ki jo bodo lahko vključili v osnovna živila, kot so testenine in pecivo.

Od začetka projekta oktobra lani so pripravili šest novih živilskih izdelkov, kot so falafel, pecivo in mleto meso, ki bodo zdaj na preizkusih potrošnikov. “Osredotočeni smo na izdelke, ki jih lahko uporabljate vsak dan, ker menimo, da bo to najbolj vplivalo na družbo,” je dejal dr. Veldkamp.

Kakšni so obeti projekta?

Ko se bo projekt končal leta 2023, dr. Veldkamp upa, da bodo njihovi rezultati spodbudili nova podjetja, da začnejo gojiti žuželke, in obstoječa podjetja, da povečajo proizvodnjo. Cilj je do leta 2025 doseči tisočkratno povečanje proizvodne količine in delovnih mest v sektorju, medtem ko nadomestimo živalske beljakovine z beljakovinami žuželk v 20% človeške hrane in 10% krme za živali.

“Znanje, razvito v tem projektu, bi moralo biti zanimivo za podjetja za krmo, ki kupujejo te izdelke in tako lahko z njimi zamenjajo sojino moko ali ribjo moko,” je dejal dr. Veldkamp.