Kaj počnemo na vrtovih septembra?

Postopni prehodi med letnimi časi postajajo redkost, zato nas velik padec temperatur pred koncem avgusta ne bi smel presenetiti. A septembra ima sonce še moč, zato se ne prenaglimo s sklepi, da se vrtna sezona končuje. Čaka nas vrsta opravil, tudi sajenje vrtnin, ki jih bomo uživali že čez dva meseca. S krajšanjem dneva in hladnejšimi nočmi bodo nekatere rastline ponovno oživele in naredile zeleno kuliso za jesenske cvetoče lepotice, kot so astre, vetrnice, dalije in nerine. Delo si porazdelimo tako, da bomo na vrtu tudi uživali.

 

Zelenjavni vrt

Medtem ko so se proti koncu poletja na eni strani gredice hitro praznile, saj se poslavljajo poletne solate, zgodaj posejani fižol, zaradi glivičnih bolezni pa ponekod tudi plodovke, kot so paradižnik, bučke in kumare, smo jih na drugi strani pridno polnili s sadikami jesenskega in prezimnega radiča, endivije, s setvami motovilca, ponekod celo korenčka takšnih sort, ki hitro dajo pridelek.

Za sajenje endivije in radiča je septembra že prepozno, lahko pa posejemo solatnice, ki bodo hitro dale pridelek, pa tudi vrste, ki bodo prezimile. Med prvimi so radič tržaški solatnik za rezanje, azijska listna zelenjava, rukola in seveda motovilec. Kako hitro bodo septembrske setve dale pridelek, ni odvisno le od jesenskega vremena, temveč tudi od tega, kako na gosto ga sejemo. Potrudimo se, da drobceno seme iz roke spuščamo na tla na razdaljo 2 cm, saj se začnejo mlade rastlinice v pregostih setvah dušiti in nazadovati.

Poleg tega je priporočljivo motovilec sejati v vrste, da ga bomo lahko po koncu zime okopali in spodbudili rast. Ta solatnica namreč dobro prezimi – brez pokrivanja. Motovilčevo seme ima dve posebnosti, sveže, letošnje seme nerado kali, zato posejemo leto ali dve leti staro. Druga lastnost je, da veliko bolje kali na svetlobi, zato ga na gredici le vtisnemo v zrahljana tla z grabljami.

Za prezimitev pa septembra (in potem še enkrat sredi oktobra) sejemo zimske solate, zimsko rjavko, nansen, posavko, vegorko in bistro. Na gredi bodo prezimile in zgodaj spomladi po okopavanju nadaljevale rast. Če bodo zaradi lepe jeseni hitro rastle in naredile precej več kot pet listov, jih bomo prepulili in še pred zimo pojedli kot berivko. Ta mesec sejemo tudi špinačo, ki je ljubiteljica hladu. Če ne bomo dočakali pobiranja jeseni, bo dobro prezimila.

Omenili smo tudi plodovke. Z zdravjem paprike zdaj ni pretiranih težav, če pa nam je uspelo čez poletje obdržati zdrave rastline paradižnika, tako so svetovali po starem, jim med velikim in malim šmarnom (15. avgustom in 8. septembrom) odrežemo vrhove, saj višje etaže plodov ne bi imele več časa dozoreti, tako pa bo šlo več energije v dozorevanje obstoječih plodov.

Septembra lahko posejemo tudi stoletno čebulo ali zimski luk, za setev majskega srebrnjaka je že nekoliko prepozno; od konca septembra do novembra seveda lahko čebulo posadimo s čebulčkom. Za sajenje česna je še prezgodaj.

 

Okrasni vrt

Če si želimo lepo trato, je september idealen čas za mnoga opravila. Strokovnjaki dajejo jesenski setvi (od konca avgusta do začetka oktobra) prednost pred pomladansko, ker med posevkom vzklije manj semen plevelov kot spomladi. Seveda moramo dobro pripraviti podlago, po setvi pa površino redno namakati. Za spodnjo plast tal je pomembno, da je odcedna, zgornjih 15 cm pa naj bo rodovitnih (vsebnost organskih snovi, hranil).

Dobro je, če podlago pripravimo dva tedna pred setvijo. Semenom zagotovimo najboljši vznik tako, da površino dan pred setvijo dobro zalijemo in setev prekrijemo s centimeter debelo plastjo zemlje. Zdaj je čas tudi za dosejevanje praznih zaplat in prezračevanje trate. V tem času obstoječe trate ne gnojimo več z dušikovimi gnojili, ki spodbujajo rast, temveč s takšnimi, ki imajo več fosforja in kalija in ki travo pred zimo okrepijo.

Septembra začnemo saditi tudi spomladi cvetoče okrasne čebulnice. Zato je sicer še nekaj časa. Če nameravamo nakupiti nove čebulice, zlasti redkejše vrste in sorte, moramo pohiteti, dokler je ponudba še velika.

Če smo ljubitelji trajnic, bomo september gotovo izkoristili za sajenje novih in razsajanje obstoječih, seveda tistih, ki so že odcvetele. Ker je zemlja še topla, se bodo pred zimo dobro ukoreninile. Najprej posadimo na mraz občutljive, kot so sivka, materina dušica, perovskije itd.

Tudi s sajenjem ali delitvijo zelnatih potonik pohitimo – koreninska gruda naj ostane v enem kosu, s čim več zemlje, plitvo jo posadimo v novo jamo, ki smo jo že pripravili. Sprijazniti se moramo s tem, da po presajanju potonike morda tudi nekaj let ne bodo cvetele. Z izjemo trajnic, ki jih bomo razsajali, drugim ne porežimo nadzemnih delov, odstranimo le poškodovane dele. Mnoge so zanimive tudi pozneje s svojo suho rastjo.

Medtem ko je za sajenje listopadnih dreves in grmovnic zdaj še prezgodaj, pa sadimo zimzelene grmovnice, kot so rododendroni in azaleje, iglavci in zimzelene žive meje. Sicer pa v tem času poberemo dozorela semena cvetic in potaknemo vršičke balkonskega cvetja, ki bi ga radi razmnožili.

Sadovnjak

Žal je v dobršnem delu slovenskih sadovnjakov letina zelo okrnjena zaradi pozne spomladanske pozebe. Tam, kjer je nekaj poznih jabolk in hrušk le ostalo, zaščitimo pridelek na nižjih drevesih z mrežami proti pticam, saj bodo v splošnem pomanjkanju hrane sadeži bolj izpostavljeni.

Kljub temu da je pregled dreves po pozebi pokazal, da je večina cvetov ali plodičev pozeblih, pa se je marsikje pojavilo presenečenje, predvsem za laične sadjarje. Večkrat se namreč zgodi, da hruške rodijo kljub pozebi. Razlog je partenokarpija, pojav, ko se sadež razvije tudi iz neoplojene plodnice. Partenokarpni plodovi so dobri, le v peščišču nimajo semen, nimajo vseh semen ali pa so ta prazna, hruške pa so tudi nekoliko bolj podolgovate oblike kot običajno.

To, da nas je jesen prikrajšala za obiranje sadja, pa nikakor ne pomeni, da lahko na sadno drevje do pomladi pozabimo. Ker ni plodov, so drevesa bujneje rastla in nekatere krošnje so polne bohotivk, močnih navpičnih poganjkov, saj je bilo hranil za drevo na pretek. Če čez poletje nismo skrbeli za zeleno rez, lahko do jeseni še vedno odstranimo nekaj poganjkov, da bo preostali les lepše dozorel in prezimil, vendar ne smemo pretiravati. Če smo se odločili krošnjo prezračiti, to delamo postopoma, do konca rastne dobe.

Če je na drevesu kaj gnilih ali poškodovanih plodov, jih pomečimo na tla, pozneje pa pograbimo in odstranimo iz sadovnjaka, da se ne bi čez zimo spremenili v zasušene mumije, ki so leglo glivičnih bolezni.

Pogosto pišemo, da je čas za obnovo domačega nasada jagod avgusta, vendar to velja predvsem za sadike, ki smo jih iz pritlik starih rastlin vzgojili sami tako, da smo jih ukoreninili. Te presajamo do srede avgusta zato, da bi se do zime dobro vrasle. Če kupujemo močne ulončene sadike, pa jih načeloma lahko sadimo kadarkoli. Zdaj septembra bodimo pri nakupu pozorni, da gre za močne zdrave sadike, in ne morda »izčrpan« spomladanski ostanek.

 

Vir: Kmetijsko-gozdarski zavod