Vlagajmo v naš planet – svetovni dan Zemlje!

/in /by

Svetovni dan Zemlje, ki ga že več kot pol stoletja obeležujemo 22. aprila, je letos potekal s pobudo, da moramo investirati v naš planet. Svetovni dan Zemlje v svojem sporočilu nagovarja vsakega izmed nas. »To je trenutek, ko lahko spremenimo vse. Zdaj je čas za neustavljiv pogum. Skupaj moramo vlagati v naš planet. Kajti zelena prihodnost je uspešna prihodnost«.

Svetovni dan Zemlje nas nagovarja, da je še čas za rešitev planeta in da lahko izberemo uspešno in trajnostno prihodnost ter da obnovimo naravo in zgradimo zdrav planet za naše otroke. Veliko je področij in aktivnosti, v katerih se lahko tako posamezniki kot podjetja angažiramo za boljši planet.

Lokalno, strateški načrt in druge aktivnosti

Lokalna hrana oziroma samooskrba na področju prehrane sta izjemnega pomena za Slovenijo. Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta tudi ena od prioritet bodoče skupne kmetijske politike EU 2023 – 2027 (SKP). V novem strateškem načrtu SKP je prioriteta prav krepitev odpornega in trajnostno naravnanega prehranskega sistema. Rešitve prihodnje kmetijske politike gredo v smer odpornega, konkurenčnega, ekonomsko zanimivega in okoljsko vzdržnega kmetijstva ter podeželja, privlačnega za življenje.

Bolj kot kadarkoli doslej pa je strateški načrt 2023–2027 usmerjen v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Celotna okoljska arhitektura, z okrepljeno pogojenostjo kot osnovo, shemo za podnebje in okolje ter zelo ciljno naravnanimi kmetijsko-okoljsko-podnebnimi ukrepi, ekološkim kmetovanjem in okoljskimi naložbami, je okoljsko veliko bolj ambiciozna. Z znanjem, inovacijami in vlaganji bomo podprli zeleno in digitalno transformacijo v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju ter prehod v podnebno nevtralno družbo in gospodarstvo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) izvaja tudi aktivnosti na področju zmanjševanja izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, katere podlaga je strategija za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«. Vlada RS je imenovala tudi delovno skupino za pripravo akcijskega načrta za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki jo vodi MKGP.

Pozornost namenjamo tudi doniranju presežkov hrane, med drugim tudi z vsakoletnim javnim razpisom za sofinanciranje tehnične opreme posrednikom donirane hrane. Prav tako nova SKP skozi ukrepe naslavlja zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane.

Na področju gozdarstva oziroma gozdov je trajnostno in večnamensko gospodarjenje prepoznano tudi v evropski Strategiji za gozdove, kar zagotavlja tako ekonomsko, okoljsko in socialno ter tudi izobraževalno funkcijo gozdov.

Slovenske čebele

Slovenija pa je posebej aktivna še na enem področju, ki je izjemno povezano s trajnostnim razvojem – to je področje čebel in ostalih opraševalcev. Strateški pomen čebelarstva izhaja iz: izjemne vloge čebel kot opraševalcev (v povezavi z divjimi vrstami opraševalcev); skrbi za ekološko uravnotežen razvoj in ohranjanje ekosistemov ter ohranjanja biotske pestrosti; zmerne in usmerjene rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in zdravil, ki ne vplivajo na kopičenje razgradnih produktov v okolju; izboljšanja ekonomskega pomena čebelarjenja ter trženja produktov čebelarjenja in izmenjave znanja na tem področju; nadaljevanja tradicije in kulturnih posebnosti, ki so povezane z ohranjanjem čebelarstva.

Slovenija je tudi izvorna dežela kranjske čebele (Apis mellifera carnica), ki je druga najbolj razširjena čebelja podvrsta na svetu in za katero je v Sloveniji zagotovljeno posebno varstvo. Vsega navedenega se Slovenija zelo zaveda, zato smo bili tudi  pobudniki razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel, ki ga v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) in celotnega sveta praznujemo od leta 2018. Namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje o pomenu čebel in čebelarstva za človeštvo ter nujnosti ukrepov za njihovo zaščito.

20. maja bo Slovenija in z njo ves svet petič obeležila svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina OZN razglasila 20. decembra 2017. Leto 2022 je evropsko leto mladih, zato je glavna tema letošnje obeležitve mladi in čebelarstvo. Glavni namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo, v luči prehranske varnosti in globalne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost.

Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije pa je 26. marca po Sloveniji prvič potekal tudi dan vseslovenskega sajenja medovitih rastlin. Cilj projekta, ki ga podpira tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v Sloveniji in po svetu posaditi čim več medovitih rastlin.

Kakšna so slovenska kmetijska tla?

Izjemnega pomena za sektor kmetijstva pa so tudi kmetijska tla. Slovenija ima precej razgiban relief in talne lastnosti. Ob naraščajočih potrebah prebivalstva in podnebnih spremembah so tla izpostavljena številnim nevarnostim in procesom degradacije. Med te spadajo erozija, zmanjšanje količine organskih snovi v tleh in ostali procesi, med katerimi so bolj prepoznavne poplave, prekrivanje in tesnjenje tal z različnimi nepropustnimi materiali oz. pozidava zemljišč ter onesnaževanje tal.

Evropska komisija je 17. novembra lani objavila Strategijo EU za tla za 2030 – izkoriščanje prednosti zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje. Strategija gradi na več ciljih evropskega zelenega dogovora in daje vizijo do leta 2050, ko naj bi bili vsi ključni ekosistemi tal v EU v zdravem stanju.

Kaj lahko stori vsak od nas?

 

Pogozdovanje

Pogozdovanje je eden najpomembnejših in najbolj dostopnih načinov, kako lahko ljudje prispevajo k reševanju izzivov podnebnih sprememb. Pogozdovanje lahko stabilizira zemljišča pred erozijo ali naravnimi nesrečami, izboljša zdravje tal in napajanje podtalnice, spodbuja avtohtono in endemično favno ter zagotavlja gospodarski razvoj bližnjih skupnosti.

Pomagajte zaščititi opraševalce pred nevarnimi pesticidi

Opraševalci so ključnega pomena za globalno proizvodnjo hrane in prehransko varnost. Brez opraševalcev bi številna živila, od katerih smo odvisni, postala redka, kar bi ogrozilo življenje na našem planetu. Poročila čebelarjev in znanstvene raziskave ocenjujejo dramatičen upad populacij čebel po vsem svetu. Nedavna študija je pokazala, da se je v zadnjih treh desetletjih biomasa letečih žuželk zmanjšala za 76 %.

Zasadite vrt za opraševalce

S sajenjem avtohtonih rastlin v okolici svojega doma pomagajte živalim. S tem pomagate žuželkam in pticam zagotoviti hrano, zavetje in ustrezen habitat za razmnoževanje.

Izračunajte odtis hrane

Odtis hrane lahko izračunate na več načinov. Ne glede na to, kateri način izberete, vam lahko kalkulatorji za izračun prehranskega odtisa pomagajo razumeti, kako močno vaša izbira hrane vpliva na planet.

Ekološki vrt kot učilnica za otroke

Vse, kar moramo naučiti naslednje generacije, jih lahko naučimo na vrtu. Vrt za mlade je učilnica, ki se nenehno spreminja in omogoča spoznavanje, da je naš svet sestavljen iz zapletene mreže odnosov, in otroke uči, zakaj bi morali skrbeti za naše rastline, drug drugega in naš svet.

Regenerativno kmetovanje kmete spreminja v okoljske in družbene junake

Regenerativno kmetijstvo izboljšuje zdravje tal, predvsem s praksami, ki povečujejo organsko snov v tleh. To ne prispeva le k povečanju raznolikosti in zdravja talnih organizmov, temveč povečuje biotsko raznovrstnost nad površjem tal in pod njim, hkrati pa povečuje sposobnost zadrževanja vode in vezave ogljika v večjih globinah, s čimer se zmanjšujejo podnebju škodljive ravni CO2 v ozračju in izboljšuje struktura tal, da se prepreči civilizacijsko nevarna izguba tal, ki jo povzroča človek.

 

 

Vir članka:
Gov.si

Katere so spremembe v Registru kmetijskih gospodarstev po spremembi Zakona o kmetijstvu?

/in /by

V Uradnem listu je bil 29. 3. 2022 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju: sprememba zakona). Sprememba zakona prinaša nekaj sprememb tudi na področju vodenja Registra kmetijskih gospodarstev (RKG). Spreminjata se definiciji kmetijskega gospodarstva in nosilca kmetijskega gospodarstva, pa tudi članov kmetije. Spremembe bodo pričele veljati v letu 2023.

V skladu s spremembo evropske zakonodaje in zaradi potrebe skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2023 se spreminjata definiciji kmetijskega gospodarstva in nosilca kmetijskega gospodarstva. Nosilec je odgovorna oseba za opravljanje kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, kmetijsko gospodarstvo pa je objekt, ki obsega vse enote, ki se uporabljajo za kmetijsko dejavnost in so v upravljanju nosilca.

Za zamenjavo nosilca bodo morali biti po novem izpolnjeni pogoji prenosa kmetije. Prenos kmetije pomeni prodajo, zakup ali podoben pravni posel, s katerim se pridobi pravica do uporabe vseh kmetijskih zemljišč kmetije v lasti članov kmetije za najmanj pet let. Za prenos kmetije na novega nosilca bo na upravni enoti treba predložiti ustrezna dokazila. Sprememba je posledica revizijskih ugotovitev, da so spremembe nosilcev kmetij prepogoste in izvedene brez preverjanja ali je novi nosilec zares oseba, ki v vsakdanjem življenju upravlja kmetijo, sprejema odločitve in ima pravico do uporabe proizvodnih virov kmetije.

V Register kmetijskih gospodarstev (RKG) se v skladu s spremembo zakona ne bo več vpisovalo namestnika nosilca. V primeru smrti nosilca se bo novi nosilec določil s soglasjem večine oseb, ki so poklicane k dedovanju. Do pravnomočnosti sklepa o dedovanju se bo štelo, da ima novi nosilec pravico do uporabe zemljišč v lasti prejšnjega nosilca.

V RKG se bodo v skladu s spremembo zakona dodali novi podatki:

  • povezava GERK (GERK je strnjena površina kmetijskega ali gozdnega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva) z evidenco območij planin,
  • standardni prihodek,
  • za kmetije, ki bodo ta podatek potrebovale zaradi ukrepov, podatek o doseženi izobrazbi nosilca in
  • grafične enote krajinskih značilnosti, za katere ima nosilec pravico uporabe, ter so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti (mejice, suhozidi, skupine dreves, kali …) na območjih intenzivnega kmetijstva.

Zaradi prilagajanja novim tehnologijam spremljanja površin, ki bodo v novem obdobju SKP zahtevale od nosilcev posodobitve vpisanih površin že v tekočem letu vlaganja zbirnih vlog, bo spremembe podatkov o vpisanih zemljiščih v RKG izvedlo ministrstvo po uradni dolžnosti in s tem zmanjšalo administrativne obremenitve nosilcev. Ker bodo o potrebnih spremembah nosilci obveščeni že preko komunikacijskega orodja Sopotnik in bodo popravek zbirne vloge izvedli sami, se nosilcev o teh spremembah ne bo obveščalo še z izpisi.

Spremembe Zakona o kmetijstvu, ki se nanašajo na RKG, se bodo začele uporabljati z začetkom leta 2023.

Vsi trenutno vpisani člani kmetije bodo lahko ostali vpisani tudi po letu 2023, saj se v skladu s spremenjeno zakonodajo šteje, da je podano njihovo soglasje za vpis. Če pa bodo želeli, se bodo lahko izbrisali na zahtevo nosilca ali člana samega. Za izbris člana kmetije – sorodnika, bo potrebno tudi soglasje tega člana. Upravna enota bo o izbrisu obvestila le tiste člane, ki so vključeni v obvezna socialna zavarovanja iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti.

Vir članka:
Gov.si

Štirje načini kot odziv na krizo cen hrane

/in /by

Medtem ko uničujoča vojna v Ukrajini divja in povzroča neizmerno trpljenje, se njen vpliv čuti daleč onkraj njenih meja. Med najbolj kritičnimi je kriza cen hrane, ki postavlja pod vprašaj cenovno dostopnost in razpoložljivost pšenice in drugih osnovnih osnovnih živil.

Ni mogoče podcenjevati udarca, ki ga je vojna zadala prehranskim sistemom, ki so že krhki zaradi dveh let motenj zaradi COVID-19, podnebnih ekstremov, devalvacije valut in vse hujših fiskalnih omejitev. Ukrajina in Rusija namreč predstavljata več kot četrtino svetovne letne prodaje pšenice. Njuna vojna pa je sedaj privedla do znatnega dviga cen hrane – ne samo pšenice, ampak tudi ječmena, koruze, jedilnega olja… itd.

Svetovne in domače cene hrane so bile že pred vojno blizu najvišjih vrednosti vseh časov, velik vprašaj pa se postavlja nad letino v naslednjih sezonah po vsem svetu tudi zaradi močnega povišanja cen gnojil.

 

“Ali nam bo uspelo obvladovati nestanovitnost cen hrane in poiskati pot iz te nove krize, je seveda odvisno od nacionalnih politik in globalnega sodelovanja.”

 

Čeprav so ti trendi zaskrbljujoči, zdaj ni čas za paniko. Tukaj je dejstvo: svetovne zaloge riža, pšenice in koruze – treh glavnih svetovnih izdelkov – ostajajo zgodovinsko visoke. Zaloge pšenice, blaga, ki ga je vojna najbolj prizadela, ostajajo precej nad ravnmi med krizo cen hrane 2007–2008. Ocene tudi kažejo, da je bilo približno tri četrtine ruskega in ukrajinskega izvoza pšenice dostavljenih že pred začetkom vojne.

Ali nam bo uspelo obvladovati nestanovitnost cen hrane in se izogniti tej novi krizi, je seveda odvisno od nacionalnih politik in globalnega sodelovanja. Žal to ni prvič, da se soočamo s prehransko krizo.

Spomnimo se lekcij, pridobljenih med svetovno krizo s hrano 2007–2008, ki je bila prvotno posledica suše in naraščajočih cen nafte. Ko so velike države proizvajalke hrane zaradi skrbi za domačo preskrbo s hrano omejile izvoz, je to poslabšalo dvig cen in poslabšalo podhranjenost, zlasti otrok.

Ne smemo narediti iste napake. Nasprotno pa so države na začetku pandemije COVID-19 ohranjale pretok trgovine s hrano, čeprav so zapore vplivale na pristanišča, tovorni promet in mobilnost delovne sile. To skupno vedenje je pomagalo omejiti motnje v svetovnih verigah preskrbe s hrano in preprečilo poslabšanje slabih razmer, s čimer je koristilo vsem državam.

Takšni dokazi in izkušnje morajo biti naše vodilo za uravnoteženje takojšnjega odziva na krizo z dolgo, težko potjo, ki je pred nami za izgradnjo bolj odpornega prehranskega sistema, ki ščiti ljudi pred takšnimi pretresi.

Štirje načini oz. prednostne naloge (sodeč po besedah Svetovne banke) za izhod iz te krize:  

 1. Najprej naj bo trgovina s hrano odprta. 

Države in mednarodne organizacije morajo na podlagi izkušenj ponovno ostati enotne v svoji zavezanosti ohranjanju gibanja hrane. G7 je vse države pozvala, naj ohranijo svoje trge s hrano in kmetijstvom odprte ter se zavarujejo pred kakršnimi koli neupravičenimi omejitvami svojega izvoza.

2. Podpreti potrošnike in ranljiva gospodinjstva z varnostnimi mrežami.

Nujno je treba ohraniti ali razširiti programe socialne zaščite, ki blažijo udarec za potrošnike. Ne samo dostopnost hrane, ampak tudi cenovna dostopnost hrane je skrb zlasti v državah z nizkimi in srednjimi dohodki , kjer ljudje običajno porabijo večji delež svojega dohodka za hrano kot v državah z visokimi dohodki. Mnogi so že pred vojno zmanjševali porabo zaradi nižjih prihodkov in naraščajočih cen hrane. V okolju z omejenimi viri bi morale vlade dati prednost podpori za najbolj ranljiva gospodinjstva.

3. Podpreti kmete.

Medtem ko so svetovne zaloge hrane zdaj ustrezne, moramo zaščititi letino naslednje sezone tako, da pomagamo proizvajalcem hrane pri soočanju z močnim povečanjem vložkov, vključno s stroški gnojil in zmanjšano razpoložljivostjo. Odstranitev ovir za trgovino z vnosom, osredotočenost na učinkovitejšo uporabo gnojil ter preoblikovanje javnih politik in izdatkov za boljšo podporo kmetom bi lahko pomagali zaščititi proizvodnjo hrane čez šest mesecev.

Prav tako je čas, da vlagamo v več raziskav in razvoja na tem področju: povečanje nastajajoče znanosti in uporabe bioloških gnojil, ki so manj odvisne od fosilnih goriv kot sintetična gnojila, bi povečala trajnostne možnosti za kmete.

4. Moramo si prizadevati za preoblikovanje prehranskih sistemov

Ti sistemi morajo postati bolj odporni in dosegati trajno varnost hrane ter prehranjevanja. Prehranski sistemi so se že pred vojno spopadali s številnimi krizami. Akutna negotovost hrane je v mnogih državah naraščala, kar je odražalo gospodarske pretrese, številne konflikte, zgodovinsko sušo v vzhodni Afriki in skrajno okužbo kobilic.

Svetovna banka je samo v zadnjih dveh letih zagotovila pomembno podporo ukrepom za varnost preskrbe s hrano – približno 17 milijard dolarjev letno, kar je v povprečju 12 milijard dolarjev letno v preteklih treh letih, predvsem za kmetijstvo in ukrepe socialne zaščite.

Pomagali so tudi državam, da se prej odzovejo na nastajajoče krize na področju varnosti preskrbe s hrano, vključno z mobilizacijo podpore iz mehanizma za zgodnji odziv IDA na krizno odzivanje in za sodelovanjem s humanitarnimi partnerji pri spremljanju negotove preskrbe s hrano.

 

“Preoblikovani prehranski sistemi lahko postanejo temelj zelenega, odpornega in vključujočega razvoja, ki spodbuja zdravje ljudi, gospodarstev in planeta.”   

 

Ključnega pomena je, da ostanemo na dobri poti in pomagamo državam pri razvoju, da se vrnejo na pravo pot v svojih prizadevanjih za okrevanje. Dolgoročno si morajo vlade, zasebna podjetja in mednarodni partnerji prizadevati za bolj produktivne, z viri učinkovite, raznolike in hranljive proizvodne sisteme, da bi zagotovili varnost hrane in prehransko varnost ob naraščajočih podnebnih, konfliktnih in gospodarskih tveganjih. To je eno od petih področij, ki se jim daje prednost pri podnebnih ukrepih.

Boljše usmerjanje javne porabe, mobilizacija zasebnega financiranja ter vlaganje v inovacije ter raziskave in razvoj bo ključnega pomena za “narediti več z manj”: proizvajati bolj raznoliko in hranljivo hrano za rastoče prebivalstvo, z manj vode in gnojil, hkrati pa omejiti spremembe rabe zemljišč in rastlinjakov, emisij plinov…itd.

Preoblikovani prehranski sistemi lahko postanejo temelj zelenega, odpornega in vključujočega razvoja, ki spodbuja zdravje ljudi, gospodarstev in planeta.

 

Vir članka:
Worldbank.org

Obnova poškodovane travne ruše

/in /by

Predpogoj za kakovostno krmo na trajnem travinju je kakovostna, primerno gosta travna ruša. Poleg tehnoloških napak, ki jih lahko naredi pridelovalec z nepravilno rabo ali gnojenjem, je v zadnjih letih vse več poškodb travne ruše zaradi divjih prašičev.

V preteklih zimskih mesecih so divji prašiči naredili veliko škode na obsežnih travniških površinah, zato jih bo treba popolnoma obnoviti. Najobsežnejše škode beležimo na Krasu in v Brkinih.

Poravnava terena

Najprej moramo poškodovan teren poravnati in pobrati morebitno kamenje. Dobra poravnava travnika je nujna, saj nam deli ruše in kamenje onemogočajo kvalitetno setev in kasneje onesnažujejo krmo ter lomijo kosilne elemente. Na plitvih tleh in kjer je teren nagnjen ali kamnit (Kras), je poravnava terena še posebej zahtevna. Poravnavo terena opravimo takoj, ko vlažnost zemljišča to dopušča. Pri preveliki vlažnosti prehodi s stroji negativno vplivajo na strukturo tal in jih zbijejo.

Odprta tla z že zasušenimi deli poškodovane ruše.

V primeru, da je odtrganih delov ruše malo in so razpršeni po celotnem travniku, jih čimprej obrnemo nazaj in pritisnemo k tlom, da pridejo v stik z zemljo in primerno vlago. Tako sanirana ruša se običajno obraste, vendar taka sanacija zahteva veliko časa in pri obsežnih škodah ni izvedljiva.

Del ruše, vrnjen nazaj, vendar ni stisnjen k tlom in otežuje košnjo.

Kadar je zelo poškodovano veliko območje in ročno ravnanje ter obračanje poškodovane ruše ni možno ali smiselno, priporočamo uporabo mulčerjev (kladivarjev) ali frez, da površino izravnamo, rušo pa zdrobimo in pomešamo z zemljo.

Uporaba mulčerjev kladivarjev je najbolj učinkovita in primerna tudi na plitvih kamnitih kraških tleh. Uporaba travniških ali njivskih bran pri obsežnih in globljih poškodbah ni smiselna, ker dele ruše vlečemo za seboj in jih le premeščamo, ne pa izravnamo. Z mulčerji ali frezami (na globljih tleh) površino pripravimo za setev nove travno-deteljne mešanice (TDM).

Po mulčenju in setvi priporočamo še valjanje, da stisnemo seme k tlom in izravnamo površino.

Priprava poškodovane površine.

Obnova ali dosejavanje poškodovane travne ruše

Čas sanacije poškodb travne ruše, ki so jo povzročili divji prašiči, je odvisen od časa nastanka škode. Preko zime poškodovano travno rušo obnovimo spomladi, saj bomo sicer ob celoletni pridelek krme. Poškodbe, ki nastanejo preko leta, pa saniramo sproti oziroma najuspešneje zgodaj jeseni.

Priporočen termin za setev travno-deteljnih mešanic (TDM) ali trav je od druge polovice avgusta do konca septembra, še dovolj zgodaj, da trave in detelje do zmrzali vzkalijo in se razrastejo. Travnike, poškodovane preko zime, posejemo takoj spomladi v marcu (Kras), pa vse do konca aprila v višjih legah. Za vznik trav je dovolj že temperatura tal 5 oC, pri deteljah pa mora biti temperatura nekoliko višja. Mlade rastlinice detelj zdržijo temperature do – 6 oC, tako da čas setve prilagodimo lokalnim razmeram.

Če škoda nastane v zimskem ali spomladanskem času na veliki površini, pridelka v tem letu ne bo. Priporočamo popolno obnovo travne ruše – čisto setev travno-deteljnih mešanic. Če je poškodovana površina manjša (v presledkih), lahko seme vsejavamo v travno rušo, vedeti pa moramo, da se učinek vsejavanja kaže šele v prihodnjem letu. Pri normalnih rastnih pogojih za ročno ali strojno setev čistega posevka rabimo 25 do 40 kg/ha semena, za ročno ali strojno vsejavanje (setev na poškodovanih delih) pa 5 do 20 kg/ha semena. Seme trav in detelj sejemo na globino 1-2 cm.

Na pripravljeno površino lahko travno-deteljne ali travne mešanice vsejavamo/sejemo ročno ali s sejalnico. Za strojno setev so primernejše sejalnice s krožnimi lemeži. Pri ročni setvi priporočamo, da semensko mešanico sejemo skupaj z mivko, drobnim peskom ali drobno žagovino. Mešanico, ki jo imamo v vedru, je treba stalno mešati, da težje, bolj okroglo seme (detelja in mačji rep) ne sede na dno vedra. V nasprotnem primeru bomo na začetku parcele posejali le trave, na koncu pa detelje.

Pri spomladanski setvi TDM priporočamo setev varovalnega posevka, ki s hitro rastjo preprečuje vznik neželenih zeli, hkrati pa varuje površino pred erozijo, mlade rastlinice trav in detelj pa pred spomladanskimi pozebami.

Za varovalni posevek posejemo 40 – 60 kg/ha ovsa ali 80 kg/ha jarega ječmena. Za namen varovalnega posevka lahko uporabimo krmni oves ali ječmen, ki mu pred setvijo preverimo kaljivost (kalilni preizkus). Varovalni posevek posejemo najprej, pred zadnjo plitvo obdelavo tal, na globino 3-4 cm in šele nato sejemo TDM.

Pred setvijo priporočamo osnovno gnojenje s 50 kg/ha dušika (N) + 60 kg/ha fosforja (P2O5) + 140 kg/ha kalija (K2O). Za gnojenje uporabimo mineralna gnojila (NPK) ali domača živinska gnojila (okrog 15 t/ha uležanega hlevskega gnoja ali zorjene gnojevke), ki jih potrosimo pred obdelavo tal in jih plitvo zadelamo. Pazimo, da živinska gnojila niso sveža, saj so agresivna za mlade rastlinice.

Po setvi priporočamo valjanje, da seme pride v stik z zemljo in z vlago ter hitreje in enakomerneje vznikne. Valjana površina je tudi veliko bolj ravna in primernejša za košnjo in pašo. Za valjanje lahko uporabimo valjar, betonske cevi ali pa površino s traktorjem povozimo tako, da so sledi gum druga ob drugi.

Izbira travne oziroma travno-deteljne mešanice (TDM)

Pri izbiri semena se prilagajamo talnim razmeram in predvidenemu načinu rabe. Osnovno priporočilo pri izbiri TDM je, da za trajne travnike in pašnike izbiramo TDM, ki so sestavljene iz vsaj 4 do 6 vrst trav in 2 do 3 vrst detelj. Z vrstno in tudi sortno pestrostjo posejane TDM zagotovimo trpežnost (trajnost) travne ruše in prilagodljivost na rastne pogoje in s tem zagotovimo konstantnost pridelka.

Na pašniku bomo izbirali TDM, v katerih so zastopane tudi nizke trave in detelje (kot so travniška latovka, rdeča bilnica, nokota, bela detelja), ki se razraščajo in tvorijo gosto rušo, odporno na gaženje. Za košnjo pa bomo izbirali TDM, pri kateri je poudarek na visokih travah (npr. travniška bilnica, mačji rep in pasja trava) in tudi črna detelja ali lucerna. Delež trpežne ljuljke naj bo prilagojen rastišču. Boljše (bolj vlažno) kot je rastišče, več je lahko ljuljk v TDM.

Na plitvih sušnih (kraških) tleh priporočamo setev TDM z vrstami, ki so bolj prilagojene sušnim razmeram (npr. travniška bilnica, rdeča bilnica, travniška latovka, ovčja bilnica, pasja trava, navadna nokota, hmeljna meteljka, bela detelja, lucerna).

V TDM za sušne razmere so običajno uvrščene vrste in sorte, ki so manj zahtevne za vodo, dajejo pa običajno tudi manj pridelka. Pri opisih v trgovinah prisotnih komercialnih TDM opazimo navedbe o 4/5 primernosti za košnjo in pašo, za različne tipe tal in tudi primernosti za sušne razmere. Prav slednji opisi so velikokrat v reklamne namene in jih je treba preveriti.

Običajno sejemo mešanice, ki so že vnaprej pripravljene in so primerne za ekološko in/ali konvencionalno pridelavo. Na slovenskem trgu so večinoma na voljo TDM, ki vsebujejo vrste in sorte, vzgojene v humidnih območjih (Avstrija, Nemčija, Danska, Švica). Vsebujejo večinoma tudi preko 50% sort trpežne ljuljke, ki je na sušne razmere manj prilagojena. Za sušnejša območja (Kras) bi bile primernejše TDM južnejše provenience (Italija).

Za območja, kjer želimo ohranjati čim bolj naraven habitat in biotsko pestrost (Natura 2000, OOTT), izbire primernih avtohtonih semen na trgu ni. Pomagamo si lahko s pestrimi TDM (tudi ekološkimi), ki so sestavljene iz čim več vrst trav in detelj. Uporabimo lahko domače seme iz senenega drobirja. Pri uporabi senenega drobirja moramo biti pozorni na zapleveljenost površin, s katerih smo ga pridobili.

Oskrba na novo vzpostavljene travne ruše

Po vzniku nove setve je treba nameniti veliko pozornosti rasti varovalnega posevka, ki ga pokosimo najpozneje do začetka klasenja oz. latenja. Če zraste veliko število nezaželenih rastlin (plevelov), jih pokosimo, preden začnejo cveteti, ko dosežejo višino 20 do 25 cm (»čistilna košnja«). Za košnjo priporočamo uporabo strižne kosilnice, ki rastline odreže z mnogo manjšo silo kot bobenska kosilnica. Priporočena višina rezi je 7 do 9 cm. Nižja višina rezi v tem času zelo oslabi zlasti detelje in tudi trave.

»Čistilno košnjo« opravimo, ko so tla suha, da se ohrani struktura tal, prepreči zbitost tal in se ne poškoduje posejanih rastlin. Pred zgrabljanjem plevelov zgrabljalnik nastavimo višje, da prsti zgrabljalnika ne pridejo do tal in ne pulijo mladih rastlin.

Če v pokošeni masi prevladujejo pleveli, ta ni primerna za siliranje in za sušenje krme. V manjših količinah in brez primesi zemlje so lahko kot sveža poklada govedu. Na posejanih površinah priporočamo pašo šele jeseni v suhem vremenu, ko se trave in detelje razrastejo in dobro ukoreninijo, saj sicer živali na obnovljeni travni ruši povzročijo preveč poškodb.

Levo: Močno poškodovana travnata ruša. Desno: Divji prašiči pri hranjenju na travniku.

Obnova poškodovane travne ruše že na ravnih globljih tleh zahteva veliko truda, na kamnitih nagnjenih plitvih tleh pa je obnova še zahtevnejša z več dela in stroškov, učinkovitost pa je omejena. Prvi pogoj za uspešno obnovo je seveda zmanjšanje staleža divjih prašičev in prenehanje škode. Na kmetijah je delovne sile in sredstev za obnovo malo, zato bo sanacija tako obsežnih škod težavna.

Vir članka:
MKGP

Dognojevanje ozimnih žit je pomembno kljub naraščanju cen gnojil

/in /by

Zima brez snega, pomanjkanje vlage v tleh zaradi premalo padavin, nizke temperature tal in vsak dan dražja mineralna gnojila naj pridelovalce ozimnih žit ne odvračajo od pravočasnega prvega dognojevanja spomladi.

Trenutno ozimna žita zaradi suhih in hladnih tal še počasi rastejo, že ob prvih padavinah pa lahko pričakujemo začetek intenzivnega razraščanja, saj so tudi dnevi vsak dan daljši, svetlejši in toplejši.

Prvo dognojevanje v spomladanskem času, zlasti pri ozimni pšenici in tritikali, ki se razraščata spomladi, vpliva na število poganjkov, na dolžino klasa in tudi na število zrnja v klasu. Optimalen čas za 1. dognojevanje ozimne pšenice spomladi je v fazi 1. do 3. stranskega poganjka.

       Začetek razraščanja, viden 1. stranski poganjek.

Vidni stranski poganjki.

 

Kadar je prvo spomladansko dognojevanje prepozno in če so odmerki priporočenih količin dušika prenizki, se bodo posledice tega poznale ob žetvi.

Priporočene količine dušika za dognojevanje ozimnih žit spomladi:

Kadar žita rastejo na strukturno slabih, zbitih tleh, v ozkem kolobarju s koruzo, je razvoj koreninskega sistema ozimnih žit zaradi slabe strukture tal in talnih gliv, ki lahko prehajajo na korenine žit, oviran. V takih pogojih zaradi slabega koreninskega sistema rastline hranila težje sprejemajo, težje se borijo proti stresnim razmeram med rastjo, zato so pridelki zrnja slabši.

RŽ in ječmen večino korenin razvijeta jeseni, pri ostalih žitih se korenine razvijajo tudi še spomladi. Pšenica ima na pretežnem delu Slovenije od 1 do 3 stranske poganjke, podobno tudi tritikala. Glede na tehnološka priporočila je na območju celotne države že nastopil optimalen čas za dognojevanje vseh vrst ozimnih žit.

Če korenine niso dovolj razvite ali so zaradi suhomrazice uničene, je opazno rumenenje ozimnih posevkov. Rumenenje posevkov je najbolj vidno na ozimnem ječmenu, na zbitih tleh, na tleh, kjer je zastajala voda, in kaže na pomanjkanje rastlinam dostopnega dušika.

Kadar so tla preko zime večinoma suha in se spomladi opaža rumenenje, je posevke žit priporočljivo valjati, da se vzpostavi boljši stik korenin s tlemi. Najpogosteje se rumenenje rastlin opazi spomladi pri ječmenu. Ozimni ječmen večinoma razrašča jeseni, spomladansko rumenenje je lahko tudi posledica pomanjkanja dušika, če ozimni ječmen ni dovolj zgodaj dognojen.

Zaradi hladnih in sušnih razmer letos prvo dognojevanje ozimnih žit lahko ponekod kasni. Ob uporabi mineralnih gnojil priporočamo, da uporabite dušik v nitratni obliki (KAN 27 %). Po 1. dognojevanju ozimnih žit je priporočljivo posevke žit tudi prečesati, saj se s česanjem gnojila zadela v tla, s tem se zmanjšajo tudi izgube dušika v zrak. Plitvo česanje žit po prvem dognojevanju spomladi je priporočljivo tudi zaradi boljšega razraščanja koreninskega sistema. Česanje žit po dognojevanju opravimo vedno pred napovedanim dežjem.

Letošnja zima je bila po padavinah zelo skopa, saj smo na območju države v mesecu januarju in februarju doslej dobili komaj polovico padavin dolgoletnega povprečja. Tudi mesec marec je bil suh. Tako da so tla trenutno na pretežnem delu države še hladna in suha. Na spletni strani: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/weather/bulletin/agro/ lahko spremljate napoved za padavine, veter in temperaturo tal za posamezna pridelovalna območja v Sloveniji.

Pridelovalci ozimnih žit (ječmen, pšenica), ki so prvo dognojevanje že opravili takoj po 15. februarju, bodo v naslednjih tednih že spremljali fazo razvoja in stanje razpoložljivega dušika v tleh. Pri tem veliko pomoč nudijo hitri rastlinski ali talni nitratni testi, ki natančneje pokažejo nivo dušika v rastlini oz. na območju korenin, kar je podlaga za dodajanje prave količine dušika.

Vsem ostalim pa svetujemo, da 1. dognojevanje vseh ozimnih žit opravijo pred napovedanimi padavinami, ko priporočamo narediti tudi hitri talni nitratni test in dodati le manjkajočo količino dušika na enoto površine. Le tako bodo ozimna žita lahko pričela hitro z rastjo in nam ob žetvi dala optimalen pridelek zrnja glede na rastne pogoje v času rasti.

 

 

Vir članka:
KGZ

3. Agritech – največji strokovni sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije

/in /by

Po nekaj več kot dveh letih se med ljudi vrača sejem Agritech, ki bo na Celjskem sejmu potekal med 9. in 13. marcem 2022.

Že sedaj je jasno, da nas čaka nepozaben sejemski dogodek, saj organizatorji obljubljajo bogat razstavni program s predstavitvijo večine blagovnih znamk kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki se bodo predstavile v kar šestih sejemskih dvoranah. Prav tako pa se pripravlja pester spremljevalni program, ki bo brez dvoma navdušil tudi tiste najzahtevnejše obiskovalce.

Letos prvič pa bosta na sejmišču 12. in 13. marca potekala tudi 45. dneva čebelarstva ApiSlovenija.

Že 3. sejem Agritech bo tako potekal še pred glavno kmetijsko sezono

Kot je na novinarski konferenci izpostavila vodja sejma Agritech, Renata Košenina, se je na zadnjih dveh različicah sejma Agritech izkazalo, da je stroka potrebovala specializiran sejem s terminom pred glavno kmetijsko sezono.

»Kljub enomesečni prestavitvi termina iz februarja v marec, je to za kmetovalce in gozdarje še vedno primeren čas za obisk tovrstnega sejma, saj takrat sprejemajo odločitve o investicijah.« (Renata Košenina, vodja sejma Agritech)

Tudi letos bo Agritech nudil izobraževanja in nove investicije tudi za najbolj zahtevne in izkušene kmetovalce ter gozdarje.

Mlajšo generacijo bo navdušil z novimi tehnologijami, splošnemu občinstvu pa ponudil ugodne nakupe in pestro sejemsko dogajanje.

Poglejte si promocijski video – sejem Agritech.

Obogatena ponudba razstavljavcev

Dvorane na 3. Agritechu bodo zapolnjene do zadnjega kotička. Izvršni direktor družbe Celjski sejem d.d., Robert Otorepec, je povedal, da bo na 3. Agritechu razstavljalo 100 direktnih razstavljavcev, predstavili pa bodo preko 350 različnih blagovnih znamk.

Direktni razstavljavci prihajajo predvsem iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije, zastopane blagovne znamke pa se skupaj predstavljajo iz kar 15 različnih držav.

Tako bo mogoče videti vse od traktorjev do priključkov (plugi, brane, sejalnice, trosilci, škropilnice, mulčerji, kosilnice, obračalniki, zgrabljalniki, balirke, ovijalke…).

Na ogled bodo prav tako kombajni, silažni kombajni, prikolice in cisterne. Na svoj račun bodo prišli tudi uporabniki gozdarskih strojev, saj bo na sejmu predstavljena večina blagovnih znamk s tega področja.

Poleg predstavitve široke ponudbe kmetijske in gozdarske mehanizacije pa se v letu 2022 širi tudi program prehranskih dopolnil, tako bo možno na Agritechu kupiti ali naročiti tudi številne visokokakovostne dodatke za prehrano živali in fitofarmacevtska sredstva za bogato in polno letino.

To boste z obiskom Agritecha lažje načrtovali, saj se bodo predstavljali tudi razstavljavci s semeni za poljščine in travnike, ogledali pa si boste lahko tudi najnovejše namakalne sisteme. Širi se področje opreme za hleve skupaj s prezračevalnimi sistemi in predstavitvijo hlevov na ključ.

Prav tako se bodo predstavljali razstavljavci s pnevmatikami za kmetijske stroje, mesarsko opremo, stroje za predelavo hrane in hladilnice.  Organizatorji pa niso pozabili niti na vinogradnike, ki se bodo lahko seznanili z novimi stroji in opremo za vinogradništvo.

Na mladih svet stoji – informativni dnevi za mlade

Generacija kmetov, ki počasi prevzema kmetije, je čedalje bolj inovativna, zato je prav, da  se poseben poudarek nameni mladim in njihovi izobrazbi v gozdarski in kmetijski panogi.

Več slovenskih šol bo v četrtek, 10. marca 2022, od 10. ure dalje predstavilo svoje srednješolske in visokošolske programe v aktualnih panogah.

Mladi bodo tako lahko na enem mestu dobili vpogled v predstavitev strokovnih poklicev:

– mehanik kmetijskih in delovnih strojev,

– kmetijsko-podjetniški tehnik,

– upravljanje podeželja in krajine,

– gozdar,

– gozdarski tehnik,

– gospodar na podeželju.

Celjski sejem bo podaril skupno 100 brezplačnih vstopnic (1 otrok in ena odrasla oseba) tistim, ki se želijo udeležiti informativnega dne. Interesenti zanje zaprosijo z e-mailom Lei Jurhar (lea.jurhar@ce-sejem.si).

Predavanja na temo inovativnosti v kmetijstvu s posebnimi gosti

Sejemski petek bo potekal v znamenju okrogle mize na temo »inovativnosti v kmetijstvu«, ki jo bo moderiral Žiga Kršinar.

Svoje izkušnje o direktni prodaji in prenosu idej in inovativnosti v prakso bo predstavil aktualni Inovativni mladi kmet 2021 Gregor Slavec.

O novih rešitvah za stare težave  in o tem, zakaj so dobrote slovenskih kmetij lahko prava rešitev za kmete in potrošnike, bo govoril Peter Pribožič iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. 

Na koncu pa bo svoje poglede na Enoten trg EU in razlike v sledljivosti hrane med državami članicami in med potencialno uvedbo masnih bilanc v Sloveniji predstavil evropski poslanec Franc Bogovič.

Dan za lastnike gozdov

V sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in Zvezo lastnikov gozdov bo tudi na 3. Agritechu organiziran tematski dan za lastnike gozdov, ki bo potekal v petek, 12. marca.

Predavanja bodo med drugim namenjena obisku gozda in gozdnemu bontonu, potekala bo okrogla miza na temo sprejemanja 10-letnih GGN in LUN, prav tako pa se bo podpisalo odprto pismo civilnih družb na temo Kodeksa o obisku v naravi v luči nedopustnih motoriziranih vdorov v naše gozdove.

Letos testne vožnje s traktorji in demonstracije gozdarskih strojev v še bolj razširjeni obliki

Testne vožnje s traktorji so na zadnjem Agritechu požele veliko navdušenje. Vse sejemske dni bo tako na zunanjih površinah sejmišča na voljo testiranje traktorjev različnih proizvajalcev, ki bo potekalo po vnaprej pripravljenem urniku.

Obiskovalci se bodo lahko na test prijavili na kraju samem, od predstavnika podjetja za določen traktor pa bo odvisno, ali bodo traktor lahko vozili sami ali pa le kot sovozniki.

Na 3. Agritechu pa si bo možno ogledati tudi, kako vrhunski gozdarski stroji delujejo v praksi. Potekale bodo namreč demonstracije delovanja gozdarskih strojev, cepilnikov drv, demonstracija žaganja hlodov s krožno žago s trakom in gozdarskih prikolic z dvigali.

Podrobnejša predstavitev spremljajočega programa in vse ostale informacije so na voljo in objavljene na spletni strani sejma Agritech.

Vabljeni!

 

 

Vir članka:
agritech.ce-sejem.si

Znanstveniki nameravajo zatreti tega globalnega škodljivca

/in /by

Znanstveniki bodo nadaljevali z najsodobnejšimi študijskimi raziskavami v mikrobiologiji in robotiki, da bi končno zaustavili uničujočega škodljivca, ki globalno ogroža pridelavo sadja.

Z napredno študijo v borbo proti azijskemu kmetijskemu škodljivcu

Skupine raziskovalcev z Univerze v Lincolnu v Združenem kraljestvu se bodo lotile dveh ambicioznih novih študij, katerih cilj je zmanjšati in na koncu tudi preprečiti škodo, ki jo povzroča Drosophila suzukii – velik kmetijski škodljivec, ki prizadene pridelke mehkega in koščičastega sadja. Ta škodljivec je v Evropo pred leti najprej prišel ravno k njim v Veliko Britanijo.

Celini S. in J. Amerike, jugovzhodni del Azije in Evropa. Idealno okolje za tega škodljivca,
ki dela ogromne globalne finančne izgube / škode.

Drozofila s pegastimi krili ali »sadna mušica«, kot jo običajno imenujemo, izvira iz JZ Azije, njeno hitro širjenje po Evropi in Ameriki pa je sedaj zelo pomemben razlog za zaskrbljenost naših in mednarodnih sadjarjev.

Drosophila suzukii ali po domače »sadna mušica« je resen globalen škodljivec mehkemu poletnemu sadju.

Za razliko od drugih vrst drozofile, ki jih privlači samo gnilo sadje, ta škodljivec napade sadje že v zgodnji fazi zorenja, preden imajo pridelovalci sploh možnost obiranja, kar povzroči znatne gospodarske izgube.

Globalne finančne izgube so ogromne – govora je celo o pol milijarde dolarjev (na letni ravni – samo v ZDA)

V zadnjih letih so letne finančne izgube ameriških pridelovalcev v Kaliforniji, Oregonu in Washingtonu znašale kar neverjetnih 511 milijonov dolarjev, podobna škoda pa se zdaj pojavlja po vsej Evropi. Leta 2011 so nekatere regije Francije in Španije izgubile celo 100 % svojih pridelkov (češenj) ravno zaradi drozofile s pegastimi krili.

Samica sadne mušice najprej prodre preko kože sadja, v njegovo notranjost pa nato odloži svoja jajčeca.

Odbor za razvoj kmetijstva in vrtnarstva Združenega kraljestva (AHDB) je dodelil sredstva za raziskave za podporo dveh doktorskih študij na Univerzi v Lincolnu, ki bosta namenjeni reševanju tega vse bolj nujnega globalnega vprašanja – varnosti preskrbe s hrano.

Ti novi projekti bodo, pod nadzorom profesorja Matthewa Goddarda z Univerzitetnega Lincolnovega inštituta za agroživilsko tehnologijo (LIAT) in dr. Michaela Mangana s sedežem v Lincolnovem centru za avtonomne sisteme (LCAS), raziskovali različne načine za zaustavitev tega velikega škodljivca.

Škodljivec napada predvsem mehko poletno sadje

Profesor Goddard, evolucijski biolog s sedežem na School of Life Sciences na Univerzi v Lincolnu, je pojasnil: »Samica prereže kožo sadeža, da lahko potem v notranjost odloži svoja jajčeca. Posamezna samica lahko v življenju odloži do 60 jajc na dan in skupno kar 200-600 jajc, ki so naključno razporejena med različne plodove. Ta jajčeca se razvijejo v ličinke, ki si nato naredijo dihalne luknje in se hranijo s sadjem, meso tega sadeža pa potem postane rjavo in mehko (gnilo).«

(A): Zunanjost razpadajočega in gnilega sadeža po tem, ko se je škodljivec že začel hraniti.
(B): Notranjost/meso gnilega sadeža med tem, ko so ga ličinke sadne mušice že dodobra načele.

»Ta škodljivec že močno vpliva na svetovno proizvodnjo mehkega poletnega sadja, kot so jagode, maline, češnje, slive, breskve, nektarine, marelice in grozdje, zato moramo nujno najti izvedljivo rešitev, ki bo zaustavila uničujočo žuželko, da pride do teh sadežev. Trenutno obstaja prizadevanje za zmanjšanje ravni tradicionalnih fitofarmacevtskih sredstev, ki se uporabljajo v proizvodnji hrane, zato je iskanje alternativnih metod absolutno ključnega pomena,« dodaja profesor.

Kako privabiti in premagati tega resnega škodljivca?

Projekt profesorja Goddarda bo preučil, ali je mogoče različne vrste sevov kvasovk uporabiti kot vabo za privabljanje drozofile s pegastimi krili, preden dosežejo svoj običajen cilj – mehko poletno sadje.

Komercialno dostopne vabe trenutno ne kažejo močne privlačnosti v primerjavi s sadjem, vendar so prejšnje raziskave profesorja Goddarda že pokazale, da so določeni sevi kvasovk privlačni za druge vrste drozofile. Njegova doktorska raziskava bo zato preučila, ali je kvasovke mogoče uporabiti kot vabo za privabljanje in uničenje drozofile za nadzor pri pridelavi sadja v zgodnji in pozni sezoni.

Prejšnje znanstvene študije so že dale dobre rezultate za druge vrste drozofile. To daje znanstvenikom pogum, da bodo tokrat poskušali biti uspešni še za »sadno mušico«.

Projekt bo predstavljal novo sodelovanje med Univerzo v Lincolnu in NIAB EMR – britansko organizacijo, ki se ukvarja z raziskavami vrtnarskih pridelkov in rastlin ter njihovih interakcij z okoljem.

Še ena štipendija AHDB je bila dodeljena za financiranje doktorskega študija pod nadzorom računalničarja dr. Michaela Mangana, čigar delo se osredotoča na modeliranje navigacijskega obnašanja žuželk in razvoj inteligentnega robotskega sistema, ki bi posnemal njihovo vedenje.

Ambiciozen projekt, ki bo morebiti posnemal vid žuželk

Nov projekt dr. Mangana bo temeljil na njegovem prejšnjem raziskovalnem delu, pri katerem bo natančno preučil, kako žuželke uporabljajo svoj vid za navigacijo v zapletenih življenjskih okoljih oz. habitatih. Povedal je:

»Oči žuželk vidijo svet zelo drugače kot človeške oči. Npr.: žuželke lahko zaznajo UV svetlobo, ki je ljudje ne morejo, in to je lahko ključna informacija oz. skrivnost, kako ti škodljivci natančno določijo zorenje plodov. V okviru te nove študije bomo razvili sistem kamer, ki bodo posnemale vid Drosophila suzukii, in raziskali, ali je mogoče preprečiti, da bi ta škodljivec ‘videl’ zorenje sadja, samo s spremembo svetlobnih pogojev, v katerih raste.« (Dr. Michael Mangan)

Projekt bo razvil UV kamere, ki »vidijo« na popolnoma enak način kot žuželke, tako da bodo raziskovalci lahko razumeli, katere spremembe so potrebne, da se sadje, ki še zori, »skrije« pred njihovim vidom.

Raziskava bo izvedena v sodelovanju s industrijskim partnerjem Berry Gardens, vodilno skupino za proizvodnjo jagodičevja in koščičarskega sadja v Združenem kraljestvu, poskusi pa bodo sčasoma izvedeni v naprednih okoljih na kampusu Riseholme Univerze v Lincolnu, kjer je tudi Lincolnov Inštitut za agroživilsko tehnologijo.

S projektom želijo znanstveniki bolje razumeti vid žuželk in se jim na tak način učinkoviteje zoperstaviti.

Raziskovalci želijo združiti to raziskovalno študijo s še drugimi potekajočimi projekti v Lincolnu, preko katerih med drugim razvijajo tudi nove tehnologije za avtomatsko žetev za kmetijsko industrijo.

Vir članka:
www.farmingmonthly.co.uk

Kaj je ekosistem, njegovo stanje in storitve?

/in /by

Zdrava, cvetoča in odporna narava je v središču zdravega načina življenja, cvetoče ekonomije in odpornih skupnosti.

Kakšni so evropski ekosistemi?

Evropski ekosistemi – od gozdov, rek in jezer do kmetijskih zemljišč, urbanih zelenih prostorov in tal – tvorijo varnostno mrežo, ki nas ščiti pred ekstremnimi podnebnimi vplivi in nam zagotavlja bistvene ekosistemske storitve, kot so opraševanje poljščin, ustvarjanje tal, sekvencija ogljika in shranjevanje ter še veliko več.

Dostop do narave je bistven za naše fizično in duševno zdravje.

Medtem ko se še naprej borimo proti covidu-19 in posledicam za svetovno gospodarstvo, se moramo še vedno zavedati dveh svetovnih kriz, ki ogrožata naš obstoj: podnebje in krizo biotske raznovrstnosti. Ti krizi sta namreč v celoti povezani. Izguba naravnih habitatov izriva prostoživeče živali iz naravnih območij in jih potiska bliže urbanim naseljem, povečuje tveganje za prenos virusnih bolezni in pojav (novih) pandemij.

Podnebne spremembe pospešujejo uničevanje naravnega sveta s sušami, poplavami, vročinskimi valovi in požari. Izguba biotske raznovrstnosti in nevzdržna uporaba zemljišč ovirata sposobnost narave za prilagajanje podnebnim spremembam in shranjevanje ogljika. Logično je, da je treba tudi rešitve za krizo zdravja, podnebja in biotske raznovrstnosti med seboj povezati.

Splošna resnost posledic podnebnih sprememb v Evropi. Rdeča (temnejša) barva pomeni zelo resno, med tem ko modra (svetlejša) barva pomeni (naj)manj resno stanje posledic. Za območja s sivo barvo ni podatka.

Vendar pa so evropski ekosistemi pod vse večjim pritiskom. Prva evropska ocena ekosistema, ki zajema države članice EU (EU-27) in Združeno kraljestvo, kaže, da ekosistemi trpijo zaradi vse večjega vpliva podnebnih  sprememb in onesnaževanja s hranili. Izgubljeni so zaradi sprememb in intenzivnosti rabe zemljišč.

Biotska raznovrstnost se postopoma nadomešča z vrstami, ki niso domače, zlasti na travinjih in mestnih območjih. Ker so ekosistemi uničeni, tudi dobava njihovih bistvenih storitev upada. Takšno stanje pa postaja drago za naše gospodarstvo in za naše dobro počutje.

Kaj je ekosistem, kaj stanje in kaj status ekosistema?

Ekosistem je dinamični kompleks rastlinskih, živalskih in mikroorganizmskih skupnosti ter njihovega okolja, ki deluje kot celovita funkcionalna enota.

V oceni ekosistema EU so analizirali naslednje ekosisteme: urbane ekosisteme, agroekosisteme (poljščine/njive in travinja), gozdove, vroča območja (puščave) in grmičevja, redka vegetacijska zemljišča (plaže, sipine, skalnata območja v gorah), reke in jezera ter morske ekosisteme.

Ekosistem je dinamični kompleks rastlinskih, živalskih in mikroorganizmskih skupnosti ter njihovega okolja, ki deluje kot celovita funkcionalna enota.

Meje med vrstami ekosistemov je pogosto težje risati, kot kaže naša preprosta klasifikacija.

V oceni ekosistema EU je bil uporabljen informacijski sistem (Corine Land Cover) za razvrščanje (na podlagi klasifikacije habitatov EUNIS1) in kartacijo ekosistemov, vendar so bile za mokrišča, poplavne ravnice in mestna območja prav tako narisane posebne meje. Različni ekosistemi zajemajo celotno ozemlje EU.

Stanje ekosistema je fizikalna, kemična in biološka kakovost ekosistema v določenem trenutku. Drugi izrazi, ki se uporabljajo, so celovitost ekosistema ali zdravje ekosistema.

Dobro stanje ekosistema pomeni, da je ekosistem v dobrem fizičnem, kemijskem in biološkem stanju ali dobre fizikalne, kemijske in biološke kakovosti s sposobnostjo samoreproduciranja in samoobnavljanja, pri katerem sestava, vrsta, struktura in ekološke funkcije ekosistema niso okvarjene.

Status je opredeljen za nekatere ekosisteme, ki so zajeti v zakonodaji EU: ohranitveni status v direktivi o habitatih, ekološki status v okvirni direktivi o vodah in okoljski status v okvirni direktivi o morski strategiji z gradientom zakonsko opredeljenih statusnih kategorij.

Kaj so ekosistemske storitve?

Ekosistemske storitve so prispevki ekosistemov h gospodarskim, socialnim, kulturnim in drugim koristim, ki jih ljudje izpeljejo iz ekosistemov. Opraševanje, zagotavljanje hrane, lesa in čistega zraka, filtriranje vode, sekvencija ogljika in shranjevanje, rekreacija na osnovi narave so vse ekosistemske storitve.

Navedene opredelitve so določene v zgoraj navedenih direktivah EU (za status ekosistema) in v Uredbi (EU) 2020/8522 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za lažje trajnostne naložbe.

V celoti so v skladu s sistemom ZN za okoljskoekonomsko računovodstvo (UN-SEEA)3.

Za zdrav in naravi prijazen ekosistem moramo poskrbeti vsi – tako kmetje kot urbano prebivalstvo.

»Ohranjanje in obnavljanje našega ekosistema mora usmerjati celotno naše delo. Določiti moramo nove standarde za povezavo biotske raznovrstnosti med trgovino, industrijo, kmetijstvom in gospodarsko politiko.« (Uršula van der Leyen, predsednica Evropske komisije)

Kartiranje in ocenjevanje ekosistemov in njihovih storitev (MAES4) je pobuda Evropske komisije in držav članic EU za povečanje našega znanja o ekosistemih in njihovih storitvah v Evropi. MAES je zagotovil skladen analitični okvir za oceno ekosistemov EU. ESMERALDA5 (projekt Obzorje 2020) in INCA (pobuda EU za ekosistemsko računovodstvo), sta prispevala k analitičnemu okviru za ekosisteme.

Vse države članice EU so se ukvarjale s kartiranjem in ocenjevanjem ekosistemov ter njihovih storitev na svojih ozemljih.

Ocena ekosistemov EU je analiza pritiskov in stanja prizemnih, sladkovodnih in morskih ekosistemov ter njihovih storitev z uporabo enotne, primerljive metodologije, ki temelji na evropskih podatkih glede na izhodiščno leto 2010.

Ocena zajema celotno zemljišče EU in Združenega kraljestva ter pripadajočih morskih regij. Oceno ekosistema izvajajo Skupni raziskovalni center, Evropska agencija za okolje in Evropski tematski centri za biološko raznovrstnost in urbane, kopenske ter talne sisteme. Povzetek za oblikovalce politik je sinteza znanstvenega poročila6.

Ekosistem mokrišč (močvirja, jezera, reke) in morski ekosistem pomembno vplivata na biotsko raznovrstnost, ki jo moramo za vsako ceno obdržati in jo tudi izboljšati.

Evropska strategija in zeleni dogovor

Pred več kot enim letom je Komisija predstavila evropski zeleni dogovor: nova strategija evropske rasti za povezovanje okoljske, gospodarske in socialne trajnosti.

Strategija za razvoj trajnostne in zelene infrastrukture, obnovljive energije, zelenih mest in bolj zdravega podeželja, zelenih proizvodov in storitev, trajnostnega kmetijstva in hrane, čistega prometa in inovacij.

Ta strategija za zeleni prehod je od takrat postala načrt za okrevanje od pandemije covid-19.

Gozdovi ali gozdni ekosistem so »pljuča« našega planeta. Ohranimo jih čim bolj nedotaknjene, saj so eden ključnih zaveznikov v borbi proti podnebnim spremembam.

Strategija EU za biotsko raznovrstnost za leto 2030 je v središču evropskega zelenega dogovora. Gre za celovit, ambiciozen in dolgoročni načrt za zaščito narave in njenih ekosistemov. Cilj je, da se evropska biotska raznovrstnost postavi nazaj na noge oz. ponovno oživi do leta 2030, vključno s pravno zavezujočimi cilji za obnovo, ki jih bodo še naknadno predlagali.

Obnova ekosistema bo bistvenega pomena za zagotavljanje rešitev za podnebno, biotsko raznovrstnost in dobro počutje ljudi do leta 2030. Obnavljanje agroekosistemov bo povečalo njihovo naravno produktivnost in odpornost na podnebne spremembe, podprlo bolj zdravo prehrano in pomagalo pri diverzifikaciji delovnih mest na podeželju.

Obnavljanje gozdov, mokrišč, obalnih in morskih ekosistemov nam bo pomagalo ublažiti in prilagoditi se na vplive podnebnih sprememb in naravnih nesreč, kot so nevihte, poplave in suše.

Obnavljanje tal v dobro stanje bo izboljšalo njihovo plodnost, shranjevanje ogljika in zmogljivost urejanja vode. Zaradi obnavljanja urbanih ekosistemov bodo naša mesta bolj zdrava za življenje in bolj odporna na podnebne spremembe.

Znanstveniki morajo zdaj uporabiti rezultate prve ocene ekosistemov EU za razvoj orodij in podatkov za določanje krajev, kjer se ekosistemi degradirajo, in dati prednost njihovi obnovi.

»Ko izgubimo gozdove, ne samo, da izgubimo tudi veliko zelenega prostora ali naravnega habitata, ampak v boju proti podnebnim spremembam, izgubimo tudi enega najbolj ključnih zaveznikov.« (Uršula van der Leyen, predsednica Evropske komisije)

Enkrat v generaciji imamo priložnost, da sprejmemo zeleni prehod in se iz te zdravstvene krize pripravimo na trajnostno prihodnost. ZN so to desetletje že razglasili za desetletje omejevanja ekosistemov. Upamo in pričakujemo, da se bodo predvsem svetovne velesile uspešno dogovorile o ambicioznih globalnih ciljih biotske raznovrstnosti. Izkoristiti moramo to priložnost, da se odločimo za naše skupno okrevanje – nas ljudi in našega planeta.

Pomembna sporočila in izsledki evropske strategije in zelenega dogovora

 

  • Ohraniti in obnoviti moramo ekosisteme EU, da bi zagotovili njihove bistvene ekosistemske storitve.
  • Učinkovito izvajanje okoljske zakonodaje in politike lahko pomaga pri zmanjšanju pritiskov in izboljšanju stanja ekosistema.
  • Škodljivi vplivi podnebnih sprememb in invazivnih tujezemeljskih vrst na ekosisteme se povečujejo.
  • Izboljšanje stanja ekosistemov v širši pokrajini z zmanjšanjem pritiskov na biotsko raznovrstnost lahko pomaga izboljšati status zaščitenih habitatov in vrst znotraj ter zunaj območij Nature 2000 in povečati njihovo povezljivost.
  • Pritiski na gozdove ostajajo visoki in omajajo dobro stanje gozdov.
  • Kmetijska biotska raznovrstnost in tla, ki sta bistveni sredstvi za kmete, še naprej upadata.
  • Mokrišča ostajajo v slabem stanju. Kemijska kakovost rek in jezer se je izboljšala, vendar splošni napredek pri doseganju dobrega ekološkega statusa še vedno ni zadosten.
  • Velike vrzeli v podatkih predstavljajo ovire za oceno stanja morskega ekosistema.
  • Rešitve, ki temeljijo na naravi v mestih, lahko pomagajo izboljšati kakovost življenja v mestih, hkrati pa zmanjšati negativne vplive na druge ekosisteme in izboljšati urbano biotsko raznovrstnost.
  • 10. EU potrebuje bolj učinkovito izvajanje mreže za opazovanje biotske raznovrstnosti in bolj dosledno poročanje o stanju ekosistema.

 

 

Vir članka:
www.op.europa.eu

Spomladanska priprava terena in živali na pašo

/in /by

Spomladi začnemo pasti živali čim prej, ko je ruša še zelo nizka. Pred prihodom živali na pašnik je treba pregledati elektro ograjo in jo po potrebi urediti oziroma popraviti. Preverimo tudi kole in izolatorje. Strgano žico je treba spojiti, tako da je spoj temeljit, torej je vzpostavljen dober stik. Napnemo tudi žico, ki smo jo pred zimo na napenjalcih popustili, da bi preprečili pokanje žice zaradi krčenja v mrazu. Posebej preverimo vse spoje, saj dober stik omogoča učinkovito delovanje elektro ograje.

Če opazimo, da je ograja neučinkovita, najprej preverimo izvedbo ozemljitve in spoje na ozemljitvi ter opravimo več meritev napetosti v različnih oddaljenostih od pašnega aparata. Le dobra ozemljitev s čvrstimi stiki zagotovi zanesljivo varovanje živali.

Na pašniku je treba spomladi razgrebsti krtine in živalske iztrebke. Če imamo malo čredink, torej se živali pogosto vračajo na isto zemljišče, je treba živalske iztrebke čim bolj pogosto razgrebsti, da se uniči čim več parazitov. To počnemo tudi med letom. Brananje na težkih tleh zagotovi prezračevanje travne ruše, ravnanje krtin in razprostiranje iztrebkov živali. Valjanje ruše pa je bolj primerno za lahka tla, kjer je travna ruša privzdignjena od zmrzali. Na tak način vzpostavimo stik korenin s tlemi in talno vlago. Travniško brano, ki učinkovito pomaga pri pripravi travinja, lahko najdete tukaj >>.

Spomladanski začetek paše

S pašo začnemo v aprilu, takoj ko vlažnost zemljišča to dopušča in je ruša visoka nad 5 cm. Spomladi trava hitro raste, in če hočemo izkoristiti kakovostna hranila ter ustvariti postopno priraščanje ruše po čredinkah, je treba čimprej začeti s pašo. Ne čakajmo višine trave, saj se morajo živali spomladi prilagoditi na drugačen obrok krme. Spomladi ima ruša 80% prebavljivost mlade trave, vsebnost beljakovin je velika, malo pa je vlaknin.

V času bujnejše rasti je predhodno nujna prilagoditev živali z zimskega na letni krmni obrok, ki naj traja vsaj 10 do 14 dni. Prvi dan pasemo le eno uro, drugi obrok je še zimski. Naslednji dan pasemo eno uro dlje in tako naprej. V desetih dneh se živali postopno prilagodijo na obrok sveže krme in navadijo na elektro ograjo. V času prilagajanja pazimo, da imajo živali dovolj suhe vlakninske krme.

Takšen zgoden in postopen prehod na pašo je koristen tako za živali kot za travno rušo. Ker je bila ruša zgodaj na hitro popasena, je bila s tem delno prizadeta in se običajna intenzivna rast spomladi delno umiri. Na tak način si ustvarimo stopničasto rušo po čredinkah.

Najprimernejša raba je pašno-košni sistem

Pomembno je, da skrbimo za primerno travno rušo in rodovitnost tal. Na pašnikih se ruša zgosti zaradi gaženja in pogoste nizke rabe. Živalski iztrebki pa so tudi vir hranil, predvsem s kalijem. Pašno-košni sistem je vsekakor najprimernejša raba, saj se izmenjujeta nizka in visoka raba, tako da se lahko uveljavijo nizke in visoke vrste trav.

Z večjimi vsebnostmi kalija in nizko rabo pa se razraste tudi bela detelja, ki je zelo hranilna in zelo zaželena na pašniku. Bela detelja je s svojim načinom vezave dušika iz zraka zato še bolj pomembna na ekoloških kmetijah. Gnojenje prilagodimo založenosti tal s hranili in rabi. Sveža živinska gnojila živalim smrdijo, zato jih uporabimo na čredinkah, ki jih najprej kosimo ali jih bomo pasli kasneje. Hlevski gnoj, gnojnico ali gnojevko trosimo po pašniku v jesenskem obdobju.

Pomembno pa je, da pašnikov ne gnojimo z živinskimi gnojili spomladi, saj se s tem poveča možnost širjenja parazitov na travniku.

Mineralna gnojila pa se morajo pred prihodom živali na pašnik raztopiti. Če so zaloge hranil v tleh skromne in če pašnik bolj intenzivno koristimo, je treba pognojiti tudi s fosforjem in kalijem. Na podlagi analiz tal (vsakih pet let) in predvidenega odvzema hranil glede na rabo priporočamo gnojenje na osnovi gnojilnega načrta.

 

Ustrezno poskrbite za vašo živino

Ne pozabimo urediti vsega potrebnega, da bodo živali imele dostop do vode vedno na vsaki čredinki. Korita morajo omogočati napajanje več živalim hkrati. Če je mogoče, korita za vodo premikamo, pohojene površine okrog korit pa sproti dosejemo s primerno travno-deteljno mešanico.

Povprečne dnevne potrebo po vodi so za krave od 50 l do 100 l na dan, goveje pitance od 20 l do 60 l na dan in drobnico do 12 l na dan.

Korita za mineralno-vitaminske dodatke naj bodo izdelana iz lesa ali kakega drugega primernega materiala in postavljena v čredinkah na nasprotni strani korit z vodo.

Pravilno in redno dodajanje mineralov je pomembno, saj je zaradi večjih količin kalija v tleh blokirano delovanje magnezija in natrija. Ob pomanjkljivem dodajanju mineralov se lahko pojavi pašna tetanija.

Zdravstvena zaščita je pomemben ukrep pred začetkom paše, saj moramo pašne živali predhodno (v hlevu) očistiti notranjih zajedavcev in jih zaščititi pred zunanjimi zajedavci (tretiranje). Posebno pozornost posvetimo občutljivim mladim živalim in paši na vlažnih tleh.

Kolikšna je (po)raba vode v kmetijstvu?

/in /by

Hrano potrebujemo, za njeno pridelavo pa potrebujemo čisto sladko vodo. Z naraščanjem potreb, ki nastajajo zaradi dejavnosti ljudi na eni strani in podnebnih sprememb na drugi strani, mnoge regije, zlasti na jugu, vse težje zagotavljajo dovolj sladke vode za svoje potrebe.

Kako lahko še naprej pridelujemo hrano, ne da bi v naravi primanjkovalo čiste vode? Vsekakor bi pomagala učinkovitejša raba vode v kmetijstvu.

V Evropi tretjino vode porabimo v kmetijstvu. Kmetijstvo vpliva na kakovost in količino vode, ki je na voljo za druge namene. V nekaterih delih Evrope je onesnaženost zaradi pesticidov in gnojil, ki se uporabljajo v kmetijstvu, še vedno glavni razlog za slabo kakovost vode.

Industrija, način življenja in osebne potrebe vse večjega števila prebivalcev močno krčijo količino čiste vode, ki je na voljo v naravi. Podnebne spremembe vnašajo še dodatno negotovost glede razpoložljivosti vodnih virov. Zaradi najverjetnejših sprememb padavinskih vzorcev je mogoče pričakovati, da bo v nekaterih delih Evrope v prihodnosti na voljo več, drugje pa manj sladke vode.

Mnogi porabniki, vključno z naravo, bodo imeli težave pri zadovoljevanju potreb po vodi, in sicer zaradi vse večjih potreb in podnebnih sprememb. V primeru pomanjkanja vode lahko industrija in gospodinjstva pripravijo rešitve za manjšo porabo vode, našim ekosistemom, ki so odvisni od vode, pa grozi nepopravljiva škoda. To ne bi prizadelo le življenja v bližini posameznih vodnih teles. Prizadelo bi tudi nas.

Z uporabo ustreznih kmetijskih praks in spremljevalnih rešitev politike lahko dosežemo precej učinkovitejšo rabo vode v kmetijstvu, kar pomeni več vode za druge namene uporabe, predvsem v naravi.

Začnimo z učinkovitim namakanjem

Namakanje pridelkov je eno izmed področij, kjer lahko nove prakse in politike pomembno prispevajo k učinkovitejši rabi vode. V državah južne Evrope, kot so Grčija, Italija, Portugalska, Ciper, Španija in južna Francija, je zaradi sušnih ali polsušnih pogojev namakanje nujno. Na teh območjih se skoraj 80 % vode v kmetijstvu porabi za namakanje.

Vendar pa sploh ni nujno, da se za namakanje porabi toliko vode. V Evropi že beležimo učinkovitejšo porabo vode zaradi učinkovitosti prenosa (delež črpane vode, ki je speljana na polje) in učinkovitosti uporabe na polju (voda, ki jo pridelek dejansko porabi, glede na celotno količino vode, ki je bila speljana do tega pridelka). V Grčiji je bila zaradi izboljšanja omrežja prenosa in porazdelitve po ocenah dosežena 95 % večja učinkovitost v primerjavi s prej uporabljenimi namakalnimi metodami.

Politika ima ključno vlogo pri spodbujanju kmetijskega sektorja k uporabi učinkovitejših namakalnih praks. V preteklosti na primer cenovne politike za vodo v nekaterih evropskih državah kmetov niso spodbujale k učinkoviti rabi vode. Kmetje so le redko plačali dejansko ceno vode glede na okoljske stroške in stroške virov.

Poleg tega so kmetijske subvencije iz skupne kmetijske politike EU (SKP) in drugi ukrepi posredno spodbujali kmete, da z neučinkovitimi tehnikami gojijo pridelke, ki zahtevajo veliko vode. V provinci Cordoba se je na primer učinkovitost namakanja bombaža povečala za približno 40 % po tem, ko so bile leta 2004 subvencije delno ločene od pridelave bombaža. Določanje cene vode, ki je naklonjeno učinkovitim porabnikom, in odprava škodljivih kmetijskih subvencij najverjetneje pomagata bistveno zmanjšati količino vode, ki se v kmetijstvu porabi za namakanje.

Spremenimo navade

Poleg spremenjenih tehnik namakanja je mogoče zmanjšati stroške in privarčevati vodo tudi s programi usposabljanja in izmenjave znanja, ki so namenjeni izobraževanju kmetov o praksah za učinkovitejše ravnanje z vodo. Na Kreti so na primer privarčevali 9–10 % vode z uporabo službe za svetovanje o namakanju. Služba po telefonu seznanja kmete o tem, kdaj in kako uporabiti vodo pri pridelkih na podlagi dnevnih ocen pogojev, ki vplivajo na pridelke.

Spreminjanje kmetijskih praks lahko na stroškovno učinkovit način izboljša tudi kakovost vode, ki je na voljo drugim porabnikom. Uporaba neorganskih in organskih gnojil in pesticidov lahko na primer pomaga pri reševanju mnogih težav z onesnaževanjem vode zaradi kmetijstva. Kakovost vode v Evropi bi bilo mogoče močno izboljšati z najmanjšim mogočim vplivom na donosnost ali produktivnost, na primer z zmanjšanjem uporabe pesticidov, spreminjanjem kolobarjenja in gradnjo zbiralnih pasov vzdolž vodotokov.

Uporaba odpadnih voda v kmetijstvu

Z uporabo odpadnih voda v kmetijstvu bi bilo mogoče zagotoviti več virov sladke vode za druge potrebe, vključno z naravo in gospodinjstvi. Če je za kakovost zajete vode ustrezno poskrbljeno, lahko očiščene odpadne vode pomenijo učinkovito alternativo za zadoščanje potreb po vodi v kmetijstvu.

Uporaba očiščene odpadne vode v kmetijstvu že zdaj zagotavlja velike koristi pri upravljanju voda v nekaterih evropskih državah. Na Cipru na primer cilji v zvezi z reciklirano vodo za leto 2014 ustrezajo približno 28 % porabe vode v kmetijstvu za leto 2008. Na Gran Canarii (Kanarski otoki) je za 20% vode, ki jo porabijo v vseh sektorjih, poskrbljeno z očiščenimi odpadnimi vodami, tudi za namakanje 5.000 hektarjev paradižnika in 2.500 hektarjev nasadov banan.

Oblikovanje ustreznih politik

Za prihodnost, v kateri bo dovolj vode za zadovoljevanje potreb naših ekosistemov in bo ostalo dovolj virov za naše potrebe, moramo zagotoviti prave svežnje politik, s katerimi bomo podprli ukrepe za večjo učinkovitost. Okvirna direktiva o vodah EU je pripomogla k temu dosežku, saj spodbuja spreminjanje kmetijskih praks, ki lahko izboljšajo kakovost in količino vode v Evropi, kljub temu pa potrebujemo dodaten razvoj skupne kmetijske politike in nacionalne strukture določanja cen vode, ki bodo v skladu s cilji direktive o vodah.

Večji poudarek na učinkoviti rabi virov in ekosistemskih storitvah v skupni kmetijski politiki bo vsekakor pripomogel k boljšemu upravljanju vode v kmetijstvu.

Učinkovitejša raba vodnih virov v kmetijstvu je le eden od ukrepov, ki jih moramo izvesti za manjši vpliv na okolje. Brez takega pristopa ne moremo postati z viri dobro in odgovorno gospodarstvo ali graditi trajnostne prihodnosti.