Ker se vse več ljudi znova obrača k samooskrbi, domačemu vrtu in naravnim načinom shranjevanja hrane, zemljanka ni več le del etnološke dediščine, ampak postaja znova zanimiva tudi v praksi.

Naši predniki so jo uporabljali za shranjevanje krompirja, repe, korenja, pese, zelja in jabolk, ker je omogočala, da so pridelki ostali uporabni še dolgo po koncu rastne sezone. Brez elektrike, brez sodobnih hladilnih sistemov in brez večjih stroškov je zemljanka zagotavljala to, kar je bilo na kmetiji najpomembnejše: varno zalogo hrane za zimo. Takšne shrambe so bile v različnih obdobjih bistvene za zimsko preskrbo, danes pa so ponovno priljubljene pri ljudeh, ki cenijo lokalno hrano, samooskrbo in manjšo energetsko odvisnost.

Čeprav se o shranjevanju pridelkov največ razmišlja poleti in jeseni, je prav pomlad najprimernejši čas, da se zemljanke lotimo. Takrat jo lahko očistimo, prezračimo, preverimo odvodnjavanje in po potrebi še popravimo stene, vrata ali zračnike. Jeseni mora biti shramba že pripravljena, ne pa da se urejanja lotimo šele tik pred spravilom pridelkov. Dobro skladiščenje se namreč začne precej prej, preden pridelek sploh pripravimo za ozimnico.

Kaj zemljanka sploh je in zakaj deluje

Zemljanka je podzemna ali delno vkopana shramba, katere glavna prednost je, da izkorišča naravno izolacijo zemlje. Zaradi tega se v njej lažje ohranjata nizka temperatura in razmeroma visoka zračna vlaga, kar mnogim pridelkom zelo ustreza. Po splošnih priporočilih večina korenovk najbolje obstane pri temperaturi tik nad lediščem, približno med 0 in 2 °C, in pri visoki zračni vlagi, okoli 90 do 95 odstotkov, saj se tako manj izsušujejo. Pri drugih pridelkih, na primer krompirju, jabolkih, čebuli ali česnu, pa se optimalni pogoji razlikujejo.

Najprej preverimo lego in vlago

Pri pripravi zemljanke je prvi korak vedno pregled lokacije. Dobra zemljanka ne sme biti mokra zaradi zamakanja ali podtalnice, zato je zelo pomembno, da stoji na suhem mestu in da je okoli nje dobro urejeno odvajanje vode. Pri klasičnih izvedbah je posebej priporočljiv vkop v pobočje ali brežino, saj je takšno zemljanko lažje izkopati, hkrati pa se voda praviloma lažje odvaja.

Med običajnimi načini gradnje so najbolj priljubljene tri osnovne možnosti: vkop navzdol v tla, vkop v pobočje ali gradnja nad tlemi z zasipom zemlje, ruše ali kamna.

Če v zemljanki po dežju zastaja voda, če so stene mokre ali če je v prostoru zatohlo, to ni dobra vlaga za shranjevanje pridelkov, temveč opozorilo, da je treba izboljšati odvodnjavanje in prezračevanje. Pri zemljanki je treba vedno razlikovati med želeno visoko zračno vlago in škodljivo mokroto zaradi zamakanja.

Čiščenje, prezračevanje in pregled opreme

Pomlad je pravi čas, da zemljanko popolnoma izpraznimo in temeljito očistimo. Odstraniti je treba vse gnile ostanke, staro embalažo, zemljo in morebitne plesnive dele. Nato sledi prezračevanje in pregled notranjosti: ali so police stabilne, ali vrata dobro tesnijo, ali zračniki delujejo in ali so stene brez večjih poškodb. Pri starih zemljankah je to tudi čas za manjša popravila, preden pride glavna sezona.

Pri sodobni uporabi je zelo priporočljivo, da v zemljanko namestimo vsaj termometer, še bolje pa tudi higrometer, saj le tako vemo, ali so razmere res ustrezne za pridelek, ki ga bomo shranjevali. Pri pridelkih ni dovolj, da je shramba “na občutek” hladna. Pomembno je, da je temna, hladna, zračna in brez zastojev vode.

Razporeditev pridelkov ni nepomembna

Pri pripravi zemljanke je smiselno že vnaprej razmisliti, kaj bomo v njej shranjevali. Korenovke, kot so korenje, repa, pesa in pastinak, imajo rade bolj vlažen del prostora. Krompir potrebuje hladno in temno okolje, vendar ne prevelike vlage. Čebula in česen praviloma zahtevata bolj suhe pogoje. Jabolka je bolje hraniti nekoliko ločeno od drugih pridelkov, saj lahko vplivajo na njihovo zorenje. Med pridelki, ki jih najpogosteje shranjujemo v zemljanki, so: repa, korenje, pesa, zelje, čebula, por, jabolka in zimske buče.

Zelo pomembno je tudi, da v zemljanko nikoli ne spravljamo poškodovanih, mokrih ali nagnitih pridelkov. Shranjujejo se le zdravi, suhi in nepoškodovani pridelki, saj lahko ena slaba enota hitro poslabša stanje večjega dela zaloge.

Tradicionalno znanje, ki je danes spet aktualno

Zemljanka je lep primer, kako lahko staro podeželsko znanje tudi danes ostaja uporabno. Ni zanimiva le kot etnološki ostanek ali spomin na nekdanje kmečko življenje, ampak kot praktična rešitev za vse, ki želijo del pridelkov shranjevati naravno, brez večjih stroškov in brez odvisnosti od sodobne hladilne tehnike. Danes, ko se veliko govori o trajnosti, samooskrbi in zmanjševanju porabe energije, je takšna shramba spet dobila povsem novo vrednost.

Povzetek

Če želimo jeseni v zemljanko spraviti kakovosten pridelek, se moramo njene priprave lotiti že zdaj. Pomlad je pravi čas za pregled lege, odvodnjavanja, čiščenje, prezračevanje in razmislek, kateri pridelki bodo v njej shranjeni. Dobro pripravljena zemljanka ni le tradicionalna shramba, ampak zelo uporabna pomoč pri ohranjanju domače letine skozi jesen in zimo. In prav v tem je njena največja vrednost: povezuje izkušnje naših prednikov s sodobnim zanimanjem za samooskrbo, naravno shranjevanje in bolj premišljen odnos do hrane.

 

Tekst:
N. G.