Prispevki

Kokošja jajca – miti in resnice

Kokošja jajca – miti in resnice

Kokošja jajca so priljubljeno živilo, saj veljajo za popoln vir beljakovin s pravilnim ravnovesjem med esencialnimi aminokislinami. Vsebujejo tudi minerale, pomembna antioksidanta lutein in zeaksantin ter vitamin D in karotenoidne snovi.

Ali so kokošja jajca prava hrana za nas? Seveda so, jajca so namreč superživilo!

Mnoga zdrava živila so bila v preteklosti neupravičeno očrnjena. Med najhujšimi primeri pa so lažne trditve o jajcih, saj so eno najbolj zdravih živil na svetu.

Jajca so imela skozi zgodovino ves čas pomembno mesto v prehrani človeka. Gre za prvovrsten vir beljakovin z visoko biološko vrednostjo. Biološka vrednost je merilo za stopnjo učinkovitosti, s katero je telo sposobno izrabljati beljakovine. Jajca imajo najvišjo možno biološko vrednost, 100.


Kokošja jajca – miti in resnice

Kokošja jajca ne povzročajo srčnih bolezni

Kar dve desetletji so jajca veljala za manj zdrava ali celo nezdrava, saj vsebujejo holesterol. Veliko kokošje jajce vsebuje 212 mg holesterola, kar je veliko v primerjavi z večino drugih živil. Vendar so številne študije pokazale, da holesterol v jajcih ne vpliva negativno na raven holesterola v krvi.

Pravzaprav jajca zvišajo raven “dobrega” holesterola HDL in spremenijo raven “slabega” holesterola LDL. Gre namreč za dve popolnoma ločeni vrsti holesterola. Jetra vsak dan proizvedejo pomemben delež holesterola. Če pojemo več jajc, ga jetra proizvedejo sorazmerno manj.


Jajca vsebujejo maščobne kisline omega-3, ki znižujejo trigliceride

Maščobne kisline omega-3 znižujejo trigliceride v krvi, ki so glavno tveganje za razvoj srčnih bolezni.

Kljub napačnim predpostavkam o jajcih v preteklosti njihovo uživanje ni povezano z boleznimi srca.


Kokošja jajca so bogata z edinstvenimi antioksidanti

Jajca so še posebej bogata z antioksidantoma luteinom in zeaksantinom.

Ta antioksidanta se zbirata v očesni mrežnici, kjer ščitita pred škodljivo sončno svetlobo in zmanjšujeta tveganje za nastanek očesnih bolezni, kot sta degeneracija rumene pege in siva mrena.

Kokošja jajca – miti in resnice

Zakaj so torej jajca med najbolj hranljivimi živili?

Samo pomislite: eno jajce vsebuje vsa hranila in gradnike, ki so potrebni za rast piščančjega mladiča.

Jajca vsebujejo visokokakovostne beljakovine, vitamine, minerale, dobre maščobe in različna hranila v sledeh.


Veliko kokošje jajce vsebuje:

  • 77 kcal, 5 g maščob in 6 g beljakovin z vsemi 9 esencialnimi aminokislinami,
  • bogato je z železom, fosforjem, selenom ter vitamini A, B12, B2 in B5,
  • okoli 113 mg holina, zelo pomembnega hranila za možgane,
  • vitamin B12 (kobalamin): 9 % priporočenega dnevnega vnosa,
  • vitamin B2 (riboflavin): 15 % priporočenega dnevnega vnosa,
  • vitamin B5 (pantotenska kislina): 7 % priporočenega dnevnega vnosa,
  • vitamin A: 6 % priporočenega dnevnega vnosa,
  • selen: 22 % priporočenega dnevnega vnosa.

Jajca vsebujejo tudi majhne količine skoraj vseh vitaminov in mineralov, ki jih potrebuje človeško telo, vključno s kalcijem, železom, kalijem, cinkom, manganom, vitaminom E, folati in številnimi drugimi.

Kokošja jajca – miti in resnice

Zelo pomembno se je zavedati, da so skoraj vsa hranila vsebovana v rumenjaku, beljak pa vsebuje le beljakovine.

Poskrbite, da boste jedli rumenjake, saj vsebujejo skoraj vsa za vas pomembna hranila!

Jajca vsebujejo vseh 9 esencialnih aminokislin, so zelo bogata z vitamini in minerali ter so eden najboljših virov holina.


Kokošja jajca so nasitna in pomagajo pri hujšanju

Jajca so visoko ocenjena na lestvici, imenovani indeks sitosti, kar pomeni, da se zaradi jajc še posebej dobro počutite, ste siti in zaužijete manj kalorij.

Poleg tega vsebujejo ogljikove hidrate le v sledeh, kar pomeni, da ne zvišujejo ravni glukoze v krvi.

Preprosto povedano, uživanje jajc je odlična strategija hujšanja pri dieti z manj kalorijami.

Jajca so hranljivo, beljakovinsko bogato živilo, ki močno vpliva na občutek sitosti. Študije kažejo, da lahko uživanje jajc za zajtrk pomaga pri hujšanju.


Jajca kot superživilo

Jajca so izjemno hranljiva, odlična za hujšanje in vsebujejo veliko antioksidantov.
Poleg tega, da so jajca bogata z beljakovinami, vsebujejo bistvena hranila in minerale, kot so vitamin D, maščobne kisline omega 3, folati in riboflavin (vitamin B2). Zdi se, da je seznam njihovih hranilnih lastnosti neskončen, saj vsebujejo tudi selen, vitamine A, E, B5 in B12 ter železo, jod in fosfor.

Obenem so cenovno zelo dostopna, z njimi zlahka pripravimo številne jedi in so odličnega okusa.

 

Kokošja jajca – naravni multivitamin

Jajca so tako hranljiva, da jih pogosto imenujejo “naravni multivitamin”.

Vsebujejo tudi edinstvene antioksidante in močna možganska hranila, zaradi česar je res dobro, da jih vključujemo v svojo prehrano.

Kokošja jajca – miti in resnice


Vrste jajc glede na način reje

Glede na način reje poznamo štiri vrste jajc. Številka v oklepaju predstavlja oznako, ki jo najdemo na embalaži ter označuje način reje.

  • (0) jajca iz ekološke reje
  • (1) jajca iz proste reje
  • (2) jajca iz hlevske reje
  • (3) jajca iz baterijske reje (reje v kletkah)

 

Če se odločite redno vključevati jajca v svojo prehrano, poskrbite, da boste jedli domača jajca iz pašne reje, najbolje ekološko pridelana. So veliko bolj hranljiva in zdrava.

Še razmišljate o tem, ali so jajca zdrava?

Članek EU nagrade

Vir:

www.healthline.com

 

 

Ob vročinskem valu je ključnega pomena tudi varovanje zdravja živali

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je ob povišanih temperaturah ozračja izdala opozorila in navodila za ravnanje z živalmi. Med ključne ukrepe spadajo predvsem zadostna količina vode, zadrževanje v senci in omejitev prevoza živali na zgodnje jutranje ure ali ponoči.

Zdravje živali v poletnih mesecih

Visoke temperature imajo močan vpliv tudi na počutje živali. Vsaka živalska vrsta ima razvit svoj način prenašanja visokih temperatur. Naloga skrbnika živali je, da ji zagotavlja pogoje, v katerih lahko žival prenaša visoke temperature. V prvi vrsti je treba omeniti potrebo po zadostnem vnosu vode, ki jo žival pri visoki temperaturi pospešeno izgublja. Zagotavljanje zadostne količine čiste pitne vode je tudi zakonska obveza skrbnika živali, torej vsakogar, ki odgovarja za žival, ne glede na to, ali je njen lastnik ali zanjo le skrbi.

Drugi pomemben dejavnik tveganja je neposredna izpostavljenost soncu. Zato je nadvse pomembno, da se živalim, ki so nameščene na prostem, zagotovi možnost, da se umaknejo v senco. Ta je lahko bodisi naravna (drevesa in grmovje) ali umetna (nadstreški). Posebno pozornost je treba nameniti živalim, ki so privezane, saj se pogosto ne morejo umakniti pred soncem. Rejnim živalim, ki stalno bivajo v objektih, je treba pri visokih zunanjih temperaturah zagotoviti ustrezno zračenje, ki preprečuje prekomerno povišanje temperature v prostoru in zagotavlja boljšo kakovost zraka.

Prevoz živali pri visokih temperaturah

Prav tako je treba posebno pozornost nameniti živalim v prevoznih sredstvih. Temperatura v prevoznem sredstvu, v katerem se prevažajo živali, ne sme preseči 35 °C. To je na prevoznih sredstvih, ki niso klimatizirana, težko ali nemogoče doseči pri zunanjih temperaturah, višjih od 35 °C. Zato je načrtovanje poti izjemnega pomena. Z ustreznim načrtovanjem odhoda v zgodnjih jutranjih urah ali ponoči in z ustreznim načrtovanjem postankov je mogoče preprečiti ali omejiti izpostavljenost vročini na cesti ob morebitnih zastojih.

Ključnega pomena je tudi, da pri tako visokih zunanjih temperaturah hišnih živali ne puščamo samih v parkiranih vozilih, razen če se zagotovi primerno zračenje oziroma hlajenje. Visoka temperatura v vozilu lahko pri živali povzroči vročinski udar, kar se nemalokrat lahko konča s poginom živali. Prav tako pozivamo vse organizatorje različnih prireditev, v katerih sodelujejo ali so prisotne živali, da prilagodijo čas prireditve tako, da se živali čim manj ali sploh ne izpostavljajo visokim temperaturam, neposrednemu soncu in fizičnim obremenitvam ter da imajo živali na prireditvi na voljo senco in dovolj čiste pitne vode.

Zdravstvene težave živali lahko preprečimo z naslednjimi ukrepi:

• nikoli ne puščajmo živali v zaprtem parkiranem avtomobilu,
• sveža pitna voda naj bo vedno na voljo,
• živali omogočimo dostop do sence in hladnejših mest (hladne površine),
• sprehode in druge fizične aktivnosti omejimo na jutranje in večerne ure,
• posebno pozornost namenimo psom brahicefaličnih pasem (kratek gobček), ki imajo zaradi svojih anatomskih značilnosti večje težave z uravnavanjem telesne temperature. Te pasme psov je še posebej priporočljivo hladiti z vodo.

Ob vročinskem udaru pri živali jo moramo nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco in ohlajati z vodo (tuš, gumijasta cev, reka, jezero, morje in podobno), glavo naj ima dvignjeno. Ko žival ohladimo, je potrebno poiskati veterinarsko pomoč.

 

Vir:
KGZ