Prispevki

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

Škodljivci: kako se v poletnih mesecih boriti proti njim na naravni način

Začetek pomladi je za vrtnarje vedno pričakovani čas, ko se narava prebudi in vrtovi začnejo živeti. A hkrati s to radostjo se pojavijo tudi prvi izzivi – polži se počasi prikradejo na vrt in uši se naselijo na nežne vrtnine. A to je le začetek, saj se s prihodom poletja škodljivci razmnožijo in postanejo vsiljivci, ki ogrožajo naše trdo pridobljene pridelke.

A kljub vsemu, ni potrebe po paniki, saj obstajajo naravni načini, s katerimi se lahko spopademo z njimi in ohranimo harmonično ekološko ravnovesje na naših vrtovih. Namesto kemičnih sredstev, ki bi lahko škodovala okolju in našemu zdravju, je vse več vrtnarjev in kmetovalcev prepoznalo pomembnost ekološkega pristopa k obvladovanju škodljivcev.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

V tem članku bomo raziskali učinkovite in zanimive naravne načine, kako se lahko borimo proti škodljivcem na ekološki način, ter tako ohranjamo zdrav in trajnostno uspešen vrt.

Skupaj odkrijmo, kako se narava bori sama s seboj in kako jo lahko podpremo na njenem poti do uspešne in bogate pridelave.

1. Razumevanje naravnega ravnovesja v vrtu

  Eno ključnih načel ekološkega vrtnarjenja je razumevanje in spoštovanje naravnega ravnovesja v vrtu. Namesto da se osredotočamo samo na izkoreninjenje škodljivcev, si prizadevamo za ustvarjanje harmoničnega okolja, v katerem se lahko razvijajo koristni organizmi, ki bodo pomagali nadzorovati populacije škodljivcev.

–  Biotično varstvo rastlin je zelo povezano z ohranjanjem naravnega ravnovesja na vrtu in v njegovi okolici. Uporablja koristne žive organizme, ki bodisi plenijo ali parazitirajo škodljivce v tleh ali na zelenih delih vrtnin. Spoznavanje načinov njihovega delovanja omogoča, da jih je vedno več v obliki komercialnih pripravkov dostopnih tudi vrtičkarjem.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

2. Škodljivci – uporaba rastlin in živali za njihovo odganjanje

  Nekatere rastline izločajo snovi, ki jih škodljivci ne marajo ali celo delujejo na njih odvračilno. Zasaditev teh rastlin v bližini pridelkov, ki jih ščitimo, lahko pomaga zmanjšati število napadov škodljivcev.

En primer takšne rastline je bazilika. Bazilika izloča aromatične snovi, ki imajo odvračilni učinek na številne škodljivce, kot so muhe, komarji in nekatere vrste hroščev. Zasaditev bazilike v bližini pridelkov, ki so občutljivi na napade teh škodljivcev, lahko zmanjša tveganje za njihovo poškodbo. Na primer, če imate na vrtu paradižnike, ki so pogosto tarča škodljivih muh ali listnih uši, lahko zasadite baziliko med paradižnike. Aromatični vonj bazilike bo odvračal muhe in druge insekte, kar bo pomagalo ohraniti vaše paradižnike bolj zdrave in zaščitene.

Zasaditev teh rastlin v bližini vaših pridelkov lahko igra ključno vlogo pri vzpostavljanju naravnega ravnotežja na vrtu in zmanjševanju tveganja za napade škodljivcev. To je le eden od mnogih načinov, kako z ekološkim pristopom do vrtnarjenja lahko učinkovito obvladujemo škodljivce brez uporabe kemikalij.

  Veliko koristnih žuželk, katerih razvojne oblike uničujejo uši, resarje, rastlinjakovega ščitkarja, tripse ali pršice, se namreč v odrasli dobi hrani s cvetnim prahom, privabljajo jih različne barve, zato je pomembno, da na vrtu ves čas kaj cveti.

  Podoben je namen postavljanja domovanj za koristne žuželke, ki se čedalje bolj uveljavljajo tudi pri tržnih ekoloških in integriranih pridelovalcih.

Celo najbolj znano prijateljico vrtičkarjev, pikapolonico, ljudje poznajo le, ko odraste. Iz nevednosti pa uničujejo njene ličinke, ki pospravijo največ uši, prav tako njena jajčeca ali bube.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

3. Naravni insekticidi, fungicidi in zaporedni posevki

  Če kljub uporabi naravnih metod nadzora škodljivcev na vrtu opazimo prekomerno prisotnost določenih škodljivcev ali bolezni, se lahko poslužimo naravnih insekticidov in fungicidov.

Za vrt primerni biotični pripravki med drugim vsebujejo tudi bakterijo Bacillus thurighiensis, ki je učinkovita proti gosenicam.

Namesto sintetičnih pesticidov lahko uporabimo naravne pripravke, ki temeljijo na rastlinskih izvlečkih ali mineralih. Na primer, milna raztopina je učinkovita pri zatiranju uši, medtem ko lahko česen in čebula odvračata številne škodljivce.

  Uporaba diatomejske zemlje je še en naraven način za boj proti insektom. To je fino mlet prašek iz fosilnih ostankov alg, ki deluje abrazivno na škodljivce, povzroči poškodbe njihovega zunanjega skeleta in jih dehidrira.

  Zaščitite svoje pridelke z načrtovanim sajenjem. Zaporedni posevki in plodovke, ki sledijo drug za drugim, lahko zmanjšajo tveganje za hitro širjenje škodljivcev, saj omejujejo njihovo prehranjevalno izbiro.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

4. Kompostiranje in skrb za zdravo zemljo

  Zdrava zemlja je temelj uspešnega ekološkega vrta. Pravilno kompostiranje in skrb za rodovitnost tal sta ključnega pomena za ohranjanje plodnosti in življenjskega okolja v tleh. S postopnim dodajanjem organskih odpadkov, kot so kuhinjski odpadki, vrtni ostanki in listje, v kompostno gredo, se ustvarja bogato hranilno sredstvo. To hranilo ne le izboljšuje strukturo tal, temveč tudi spodbuja razvoj koristnih mikroorganizmov. Ti mikroorganizmi delujejo kot naravni obrambni sistem rastlin, saj krepijo njihovo odpornost proti škodljivcem in boleznim.

S skrbjo za zdravo zemljo, ki je bogata s hranili, voda in zrak lahko lažje dosežejo korenine rastlin, kar zagotavlja njihovo boljše prehranjevanje in rast. Posledično se rastline bolje odzivajo na stresne razmere, kot so suša ali vročinski vali, in so manj dovzetne za napade škodljivcev.

  Poleg kompostiranja je tudi uporaba organskih gnojil, kot so gnoj, kompostni čaj ali zelena gnojila, pomembna za ohranjanje ravnovesja v tleh. Organska gnojila postopoma sproščajo hranila, kar preprečuje prekomerno gnojenje in izpiranje hranilnih snovi v podtalnico. To pomeni manjšo možnost negativnih vplivov na okolje in ohranjanje zdravega ekosistema na vašem vrtu.

Zdrava zemlja je temelj uspešnega ekološkega vrta. Pravilno kompostiranje, gnojenje in skrb za rodovitnost tal lahko pomagata vzpostaviti naravno odpornost rastlin proti škodljivcem.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

5. Škodljivci – zaščita pridelkov z naravnimi ovirami

  Eden od načinov za preprečevanje invazije škodljivcev je uporaba naravnih ovir. To so lahko fizične ovire, ki škodljivcem preprečujejo dostop do rastlin, kot so ograje, mreže in tkanine.

  Poleg tega lahko na vrtu ustvarimo tudi različne habitate za koristne organizme, ki bodo pomagali, da se škodljivci ne razbohotijo. To vključuje postavitev gnezdilnic za ptice, hrošče in čebele ter sajenje cvetja, ki privablja koristne žuželke.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

6. Obvladovanje okoljskih pogojev

  Škodljivci se pogosto hitreje razmnožujejo v ugodnih okoljskih pogojih, kot so visoka temperatura in vlažnost. Prilagajanje zalivanja in senčenja rastlin glede na vremenske razmere lahko pomaga zmanjšati širjenje škodljivcev.

  Prav tako je pomembno, da vzdržujemo zdravo rastlinje z rednim odstranjevanjem okuženih delov rastlin, kar preprečuje, da bi se škodljivci hitro razširili.

Ekološki pristop k obvladovanju škodljivcev v poletnih mesecih je ključen za ohranjanje zdravega in trajnostnega vrta. S pravilnim razumevanjem naravnega ravnovesja, uporabo koristnih rastlin, naravnih insekticidov ter skrbjo za zdravo zemljo, lahko dosežemo uspešno in ekološko pridelavo brez uporabe škodljivih kemikalij.

Vključitev naravnih ovir in zasaditev mešanih posevkov ter plodovk lahko dodatno pripomorejo k zmanjšanju tveganja za širjenje škodljivcev ter ohranjanju biodiverzitete na vrtu.

 

 

Vir:
www.totallandscapecare.com

Gorenc.si - Vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo

Podnebne spremembe – kako vplivajo na kmetijstvo

Svet se sooča z neustavljivim pojavom, ki preti z bistvenim preoblikovanjem našega planeta: podnebnimi spremembami. Te spremembe imajo neposredne posledice na številne sektorje, katerih stabilnost je ključna za naše preživetje. Eden izmed najbolj prizadetih sektorjev je kmetijstvo, ki se srečuje z izjemnimi izzivi, povezanimi s temi globalnimi spremembami.

S povečanjem globalne temperature, vročinskimi valovi in nihanji v padavinah je kmetijstvo prizadelo več udarcev. Manjši pridelki, slabša prehranska kakovost in večja pojavnost škodljivcev in rastlinskih bolezni so posledica sprememb, ki jih prinaša naše spreminjajoče se podnebje. Navedeni vplivi podnebnih sprememb otežujejo izpolnjevanje človekovih potreb s kmetijskimi dejavnostmi, kar je privedlo do nezanesljive preskrbe s hrano za milijone ljudi po svetu.

Gorenc.si - Vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo

Neenakomeren boj s posledicami globalnega segrevanja

Učinki podnebnih sprememb so neenakomerno porazdeljeni po svetu, vendar povzročajo resne posledice povsod. Predvidevanja kažejo zaskrbljujoče trende: do leta 2050 se pričakuje dvig cen hrane za kar 80%, kar bo privedlo do večje negotovosti preskrbe s hrano in bo nesorazmerno prizadelo revnejše skupnosti.

Toda obstaja upanje. Številni ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe, kot so spremembe upravljavskih praks, inovacije v kmetijstvu, institucionalne spremembe in podnebno pametno kmetijstvo, se lahko uporabijo za zmanjšanje tveganja negativnih vplivov podnebnih sprememb na kmetijstvo.

Vendar pa so ti ukrepi enako pomembni kot prizadevanja za zmanjšanje globalnega segrevanja. Za vzpostavitev trajnostnega prehranskega sistema moramo svoja prizadevanja usmeriti v oba ta cilja.

Ta članek prikaže, kako podnebne spremembe vplivajo na kmetijstvo, kakšne so njihove posledice in kako se lahko na te izzive odzovemo.

Gorenc.si - Vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo

EU strategije in podnebne spremembe

Podnebne spremembe imajo opazen vpliv na različne sektorje družbe, predvsem pa na kmetijstvo, ki je neposredno odvisno od podnebnih razmer. Prilagoditev na podnebne spremembe postaja ključna točka v politiki in strategijah kmetijstva, kar poudarja tudi Evropski parlament v svojem poročilu o ukrepih EU proti podnebnim spremembam.

Za začetek, podnebne spremembe vplivajo na različne aspekte kmetijske proizvodnje. Povišanje temperature, nestanovitno vreme in spremenjeni vzorci padavin lahko povzročijo neprimerno rastno sezono, manjši pridelek in nižjo kakovost pridelka. Prav tako povečujejo tveganje za širjenje škodljivcev in bolezni, kar še dodatno zmanjšuje kmetijski donos.

Toda to je le en del slike. Podnebne spremembe prav tako vplivajo na dostopnost in kakovost vode, ki je ključna za kmetijsko proizvodnjo. Suša, poplave in podnebne spremembe lahko negativno vplivajo na zalogo vode, kar lahko povzroči pomanjkanje vode za zalivanje ali celo onesnaženje vodnih virov.

Gorenc.si - Vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo

Ob tem se kmetje soočajo tudi z ekonomskimi izzivi. Podnebne spremembe lahko vodijo do nestabilnosti cen pridelkov na trgu, kar lahko vpliva na dohodek kmetov. Vendar pa se kmetje in kmetijska industrija vse bolj prilagajajo na te spremembe z izboljšanjem tehnik in pristopov kmetovanja, prilagajanjem vrst pridelkov in uvajanjem inovacij za optimizacijo uporabe vode in tal.

EU je oblikovala številne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihov vpliv na kmetijstvo. To vključuje subvencije za kmete, ki uvajajo trajnostne kmetijske prakse, in podporo raziskavam ter razvoju v kmetijskih tehnologijah. Podrobnosti o teh ukrepih so na voljo v poročilu Evropskega parlamenta.

Skupaj z globalnimi prizadevanji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe ključno za zagotavljanje trajnosti kmetijskega sektorja. V prihodnosti se moramo vse bolj osredotočiti na razvoj prilagodljivih, odpornih in trajnostnih kmetijskih sistemov, ki lahko uspešno delujejo v novem podnebnem kontekstu.

Članek bioplin

Kmetijstvo in izzivi podnebnih sprememb

Podnebne spremembe so za kmetijstvo velik izziv, ki terja skrbno načrtovanje in prilagajanje. Zmanjšanje pridelka, slabša prehranska vrednost pridelkov in povečanje škodljivcev so le nekateri od učinkov, ki že sedaj pretresajo kmetijski sektor. Vendar pa s pravilnimi strategijami in učinkovitim prilagajanjem lahko zmanjšamo tveganje negativnih posledic. Prizadevati si moramo za razvoj trajnostnih kmetijskih sistemov, ki so odporni na spremembe in ki lahko zagotovijo varno preskrbo s hrano za vse prebivalce našega planeta. Obenem ne smemo zanemariti nujnosti zmanjšanja globalnega segrevanja, ki je ključni korak k vzpostavitvi bolj trajnostnega in pravičnega prehranskega sistema.

 

 

Viri in dodatne informacije:

  1. Evropski parlament – Ukrepi EU proti podnebnim spremembam
  2. IPCC – Podnebne spremembe in kmetijstvo
  3. FAO – Podnebne spremembe in kmetijstvo

Kako gospodariti na vrstno bogatem travinju?

V Sloveniji predstavlja trajno travinje večino kmetijskih zemljišč v uporabi, skoraj 60 %. Kljub temu, da večina travinja leži na območjih z omejenimi naravnimi pogoji, ki ne omogočajo intenzivne rabe, opažamo, da v sodobnih intenzivnih živinorejskih praksah travinje izgublja svojo prioritetno mesto za pripravo krme. Kmetje pogosto ne prepoznajo številnih možnosti, ki jih ponuja travinje, in temu primerno se slabša tudi gospodarjenje na travnatem svetu.

Vremenske razmere v času rasti travinja in košnje

Tudi letos vreme ni kaj veliko dopustilo, da bi pridelali silažo in seno najboljše kakovosti. Razlogi so tako v nadpovprečno mrzli zimi brez (pretiranega) snega kot v suši, ki se je bolj ali manj pojavljala čez zimo. Vremenske razmere marca in aprila, ki so prinesle podpovprečne količine padavin, razmer niso izboljšale, ampak še poslabšale. Rastline niso nadoknadile želene razrasti, kljub dognojevanju (kdor je to storil) v začetku marca je travna ruša ostala nižja kot običajno. Suša v marcu je tudi preprečila razrast trav, s tem pa je ostala ruša redka in z več praznih mest, saj so nekatere boljše trave preminile.

V tem času so travniške rastline že prešle optimalno fazo za košnjo. Regrat je na Dolenjskem začel cveteti že proti koncu marca, trpežna ljuljka, pasja trava, travniška bilnica in visoka pahovka so že v fazi cvetenja, podobno tudi mačji rep. Črna detelja, navadna nokota in lucerna v travni ruši pa so v začetku cvetenja.

Priporočilo za začetek košnje za pripravo kakovostnega sena in travne silaže s travnikov srednje intenzivnosti je v začetku latenja oz. klasenja trav ter v začetku brstenja detelj in drugih metuljnic. To je takrat, ko lati oz. klasi približno 15 % trav tistih vrst, ki jih je v ruši največ. Ker hladno in oblačno vreme v maju otežuje košnjo za siliranje, še bolj pa za pripravo sena, bo tudi letos v veliki večini na kmetijah silaže in sena manj in bo slabše kakovosti.

Ali dovolj dobro poznamo svojo travno rušo?

V času cvetenja najlažje prepoznamo rastline v travni ruši ter ocenimo njeno kakovost. Za ta namen ne zadošča, da jo gledamo le iz traktorske kabine. Treba se ji je približati in ugotoviti, kolikšen delež je v njej trav, metuljnic in drugih zeli. Za izboljševanje kakovosti zelinja je dobro poznati tudi krmno vrednost posameznih rastlin, ki rušo sestavljajo. Prepogosto imamo na kmetijah stanje, ko je delež trav in metuljnic prenizek na račun preveč zeli oz. plevelov.

Govedorejske kmetije, na katerih se širijo težave s ketozami, obporodnimi hipokalcemijami, vnetji rodil in splošno manjšo mlečnostjo, lahko iščejo vzroke tudi v kopičenju kalija v tleh. S tem namenom priporočamo vzorčenje tal, ki se lahko opravi tudi po 1. košnji (če spomladi niste gnojili). Na podlagi analiz tal kmetijski svetovalci izdelajo gnojilne načrte. Ti so pogosto presenetljivi za kmete, saj je največkrat priporočen nižji odmerek dušičnih gnojil od običajnih gnojilnih praks. Ravno prekomerno gnojenje z dušikom je razlog za pojav najpogostejših plevelov: ščavja in zlatic ter ostalih. Nižji gnojilni odmerki z dušikom niso le priporočilo, ki izhaja iz novejših raziskav, ampak tudi obveznost, ki izhaja iz nitratne uredbe.

Gnojilne norme z dušikom za trajno travinje so za 4-kosne travnike zmanjšane na 160 kg dušika na hektar (iz prejšnje gnojilne norme 320 kg dušika na hektar). Priporočeno gnojenje z dušikom je sedaj 20-40 kg dušika/ha na posamezen odkos namesto prej priporočenih 40-50 kg dušika/ha na posamezen odkos.

Ukrepi za boljšo krmo iz travinja

Na doseganje goste travne ruše z rastlinami z visoko krmno vrednostjo najbolj vplivamo z ustreznim gnojenjem, pravilno košnjo in pašno rabo ter višino odkosa. Z ustrezno tehnologijo na teh področjih omejujemo razvoj neželenih plevelnih vrst in dosežemo optimalno sestavo travne ruše, ki daje najbolj kakovostno krmo.

Predlagamo sledeče ukrepe:

  • Čas rabe travinja ima odločilen vpliv na kakovost zelinja – zgodnja košnja ali paša ohranjata večji delež hranilnih snovi v krmi, saj s starostjo kakovost travne ruše pada.
  • Ne preobremenjujmo posameznih čredink na pašnikih s predolgo zasedbo z živalmi. Čredinkam namenimo potreben odmor za obnovo ruše. Število rab mora biti usklajeno s prirastom krme.
  • Gnojenje z dušikom in ostalimi hranili le toliko, kot ruša potrebuje. Ob intenzivnejšem gnojenju je treba povečati tudi intenzivnost rabe. To je razvidno v gnojilnem načrtu.
  • Priporoča se uvedba pašno-košnega sistema rabe. Izmenjaje površine enkrat kosimo za siliranje, drugič za seno, tretjič za zeleno krmo oziroma pašo. Vsaki dve do tri leta moramo vrstni red koriščenja travne ruše zamenjati. Tako na nek način kolobarimo na travni ruši.
  • Optimalna višina košnje naj bo 6 do 9 cm. Prenizka košnja na travinju povzroča predčasni propad kakovostnih trav in detelj v ruši. S tem nastajajo prazna mesta, na katere se naselijo pleveli. Prenizka košnja povzroča tudi onesnaževanje sena in silaže z zemljo, kar zmanjša energijsko vrednost krme.
  • Dosejavanje trav in detelj v obstoječo rušo uvedimo kot reden tehnološki ukrep.

Ocena praznih mest v travni ruši

Za uspešno dosejavanje trav in detelj je treba predhodno preveriti, ali je v ruši dovolj praznega prostora za rast novega posevka. To preverimo tako, da izberemo nekaj mest na parceli v velikosti 40×40 cm, ki so povprečnega videza. S polaganjem dlani v izbrani kvadrat lažje ocenimo, ali delež praznih mest predstavlja več kot 20%, če vemo, da naša dlan pomeni 15%.

Če je delež praznih mest v travni ruši večji od 20%, je treba čim prej dosejati ali vsejati travno-deteljne mešanice. Če praznih mest ni, je smiselno razmisliti o rabi herbicida. Mešanice izberemo glede na talne razmere in način rabe. Vsekakor dodamo seme rastlin (izbrane TDM), ki jih v ruši primanjkuje in jih želimo v kvalitetni krmi.

Raba travinja z okoljskim pomenom

V zadnjih letih se na določenih varovanih območjih krepi tudi vloga ekstenzivnega travinja, ki pred pridelavo kakovostne krme daje prednost ohranjanju ptic, še posebej travniških gnezdilk, metuljev, kačjih pastirjev, hroščev in drugih organizmov. Običajno so to travniki, ki zaradi naravnih omejitvenih dejavnikov nimajo pogojev za pridelavo kakovostne krme.

S pestrostjo rastlin na pozno košenih travnikih, ki se gnojijo le po predpisanih režimih, pa lahko poskrbijo za ustrezno prehrano varovanih ptic in drobnoživk ter nudijo ustrezno seno za določene kategorije živali v ustreznem deležu v obroku. Pozna košnja, ki je zahtevana, omogoča tudi samovsejavanje avtohtonih rastlin. Tu se pričakuje, da se košnja ali paša opravi šele po 30. juniju.

Na zmerno intenzivnih travnikih z obremenitvijo 0,2-1,5 GVŽ/ha (če so GERK-i večji od 1 hektarja) pa se lahko uveljavlja tudi t.i. nepokošen pas travnika v obsegu 5 do 10 % površine. Nepokošeni pasovi imajo podobno okoljsko funkcijo, kot je navedena za ekstenzivne travnike. Njihov dejanski doprinos za okolje pa se je pokazal v raziskavah in v drugih okoljsko razvitih državah. Na našem podeželju predstavlja novost, ki potrebuje predstavitve glede tehnologije ravnanja z njimi in glede njihovih dejanskih učinkov na okolje. Predpisani časi košnje nepokošenih pasov so različni glede na značaj varovanega travinja, medtem ko je predpisani čas na nevarovanih območjih, kjer se izvajata ukrepa TRZ I in II, po 1. marcu ali ob prvi košnji od maja naslednjega leta naprej.

Za košnjo nepokošenih pasov na zemljiščih, ki so okoljsko varovana in vključena v različne operacije, so tu roki košnje sledeči: za posebne traviščne habitate (HAB_NPAS) po 30. juniju naslednjega leta, za habitate ptic vlažnih travnikov (VTR_NPAS) po 1. avgustu in za steljnike (STE_NPAS) po 25. avgustu. Paša teh nepokošenih pasov ni dovoljena.

Trajni travnati svet predstavlja pestro vegetacijo z izredno velikim okoljskim pomenom, kljub temu pa ne smemo pozabiti, da nam v prvi vrsti nudi bogato beljakovinsko krmo v neposredni okolici kmetij. Ali je možno, smiselno in potrebno pri rabi travinja slediti tudi okoljevarstvenim ciljem, bomo v praksi precej več preverjali v naslednjih letih.

 

Vir članka:
farmingfornature.ie

Kolikšna je (po)raba vode v kmetijstvu?

Hrano potrebujemo, za njeno pridelavo pa potrebujemo čisto sladko vodo. Z naraščanjem potreb, ki nastajajo zaradi dejavnosti ljudi na eni strani in podnebnih sprememb na drugi strani, mnoge regije, zlasti na jugu, vse težje zagotavljajo dovolj sladke vode za svoje potrebe.

Kako lahko še naprej pridelujemo hrano, ne da bi v naravi primanjkovalo čiste vode? Vsekakor bi pomagala učinkovitejša raba vode v kmetijstvu.

V Evropi tretjino vode porabimo v kmetijstvu. Kmetijstvo vpliva na kakovost in količino vode, ki je na voljo za druge namene. V nekaterih delih Evrope je onesnaženost zaradi pesticidov in gnojil, ki se uporabljajo v kmetijstvu, še vedno glavni razlog za slabo kakovost vode.

Industrija, način življenja in osebne potrebe vse večjega števila prebivalcev močno krčijo količino čiste vode, ki je na voljo v naravi. Podnebne spremembe vnašajo še dodatno negotovost glede razpoložljivosti vodnih virov. Zaradi najverjetnejših sprememb padavinskih vzorcev je mogoče pričakovati, da bo v nekaterih delih Evrope v prihodnosti na voljo več, drugje pa manj sladke vode.

Mnogi porabniki, vključno z naravo, bodo imeli težave pri zadovoljevanju potreb po vodi, in sicer zaradi vse večjih potreb in podnebnih sprememb. V primeru pomanjkanja vode lahko industrija in gospodinjstva pripravijo rešitve za manjšo porabo vode, našim ekosistemom, ki so odvisni od vode, pa grozi nepopravljiva škoda. To ne bi prizadelo le življenja v bližini posameznih vodnih teles. Prizadelo bi tudi nas.

Z uporabo ustreznih kmetijskih praks in spremljevalnih rešitev politike lahko dosežemo precej učinkovitejšo rabo vode v kmetijstvu, kar pomeni več vode za druge namene uporabe, predvsem v naravi.

Začnimo z učinkovitim namakanjem

Namakanje pridelkov je eno izmed področij, kjer lahko nove prakse in politike pomembno prispevajo k učinkovitejši rabi vode. V državah južne Evrope, kot so Grčija, Italija, Portugalska, Ciper, Španija in južna Francija, je zaradi sušnih ali polsušnih pogojev namakanje nujno. Na teh območjih se skoraj 80 % vode v kmetijstvu porabi za namakanje.

Vendar pa sploh ni nujno, da se za namakanje porabi toliko vode. V Evropi že beležimo učinkovitejšo porabo vode zaradi učinkovitosti prenosa (delež črpane vode, ki je speljana na polje) in učinkovitosti uporabe na polju (voda, ki jo pridelek dejansko porabi, glede na celotno količino vode, ki je bila speljana do tega pridelka). V Grčiji je bila zaradi izboljšanja omrežja prenosa in porazdelitve po ocenah dosežena 95 % večja učinkovitost v primerjavi s prej uporabljenimi namakalnimi metodami.

Politika ima ključno vlogo pri spodbujanju kmetijskega sektorja k uporabi učinkovitejših namakalnih praks. V preteklosti na primer cenovne politike za vodo v nekaterih evropskih državah kmetov niso spodbujale k učinkoviti rabi vode. Kmetje so le redko plačali dejansko ceno vode glede na okoljske stroške in stroške virov.

Poleg tega so kmetijske subvencije iz skupne kmetijske politike EU (SKP) in drugi ukrepi posredno spodbujali kmete, da z neučinkovitimi tehnikami gojijo pridelke, ki zahtevajo veliko vode. V provinci Cordoba se je na primer učinkovitost namakanja bombaža povečala za približno 40 % po tem, ko so bile leta 2004 subvencije delno ločene od pridelave bombaža. Določanje cene vode, ki je naklonjeno učinkovitim porabnikom, in odprava škodljivih kmetijskih subvencij najverjetneje pomagata bistveno zmanjšati količino vode, ki se v kmetijstvu porabi za namakanje.

Spremenimo navade

Poleg spremenjenih tehnik namakanja je mogoče zmanjšati stroške in privarčevati vodo tudi s programi usposabljanja in izmenjave znanja, ki so namenjeni izobraževanju kmetov o praksah za učinkovitejše ravnanje z vodo. Na Kreti so na primer privarčevali 9–10 % vode z uporabo službe za svetovanje o namakanju. Služba po telefonu seznanja kmete o tem, kdaj in kako uporabiti vodo pri pridelkih na podlagi dnevnih ocen pogojev, ki vplivajo na pridelke.

Spreminjanje kmetijskih praks lahko na stroškovno učinkovit način izboljša tudi kakovost vode, ki je na voljo drugim porabnikom. Uporaba neorganskih in organskih gnojil in pesticidov lahko na primer pomaga pri reševanju mnogih težav z onesnaževanjem vode zaradi kmetijstva. Kakovost vode v Evropi bi bilo mogoče močno izboljšati z najmanjšim mogočim vplivom na donosnost ali produktivnost, na primer z zmanjšanjem uporabe pesticidov, spreminjanjem kolobarjenja in gradnjo zbiralnih pasov vzdolž vodotokov.

Uporaba odpadnih voda v kmetijstvu

Z uporabo odpadnih voda v kmetijstvu bi bilo mogoče zagotoviti več virov sladke vode za druge potrebe, vključno z naravo in gospodinjstvi. Če je za kakovost zajete vode ustrezno poskrbljeno, lahko očiščene odpadne vode pomenijo učinkovito alternativo za zadoščanje potreb po vodi v kmetijstvu.

Uporaba očiščene odpadne vode v kmetijstvu že zdaj zagotavlja velike koristi pri upravljanju voda v nekaterih evropskih državah. Na Cipru na primer cilji v zvezi z reciklirano vodo za leto 2014 ustrezajo približno 28 % porabe vode v kmetijstvu za leto 2008. Na Gran Canarii (Kanarski otoki) je za 20% vode, ki jo porabijo v vseh sektorjih, poskrbljeno z očiščenimi odpadnimi vodami, tudi za namakanje 5.000 hektarjev paradižnika in 2.500 hektarjev nasadov banan.

Oblikovanje ustreznih politik

Za prihodnost, v kateri bo dovolj vode za zadovoljevanje potreb naših ekosistemov in bo ostalo dovolj virov za naše potrebe, moramo zagotoviti prave svežnje politik, s katerimi bomo podprli ukrepe za večjo učinkovitost. Okvirna direktiva o vodah EU je pripomogla k temu dosežku, saj spodbuja spreminjanje kmetijskih praks, ki lahko izboljšajo kakovost in količino vode v Evropi, kljub temu pa potrebujemo dodaten razvoj skupne kmetijske politike in nacionalne strukture določanja cen vode, ki bodo v skladu s cilji direktive o vodah.

Večji poudarek na učinkoviti rabi virov in ekosistemskih storitvah v skupni kmetijski politiki bo vsekakor pripomogel k boljšemu upravljanju vode v kmetijstvu.

Učinkovitejša raba vodnih virov v kmetijstvu je le eden od ukrepov, ki jih moramo izvesti za manjši vpliv na okolje. Brez takega pristopa ne moremo postati z viri dobro in odgovorno gospodarstvo ali graditi trajnostne prihodnosti.

Izpusti toplogrednih plinov v slovenskem kmetijstvu

Kako prilagoditi in ublažiti učinke podnebnih sprememb v kmetijskih ekosistemih? Kmetijstvo namreč veliko prispeva k izpustom toplogrednih plinov v ozračje in treba bo iti naproti v smeri izvajanja učinkovitih ukrepov za zmanjšanje le-teh.

Struktura izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji

(glede na izvor)

Izpusti toplogrednih plinov v kmetijstvu

Struktura izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu

Načela POTGP na področju kmetijstva:

  • obvladovanje emisij ob povečanju samooskrbe s hrano (pomeni spoštovanje Resolucije o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva in živilstva “Zagotovimo.si hrano za jutri“),
  • osredotočenje na najpomembnejše vire izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu,
  • izkoristiti možnosti v okviru Programa razvoja podeželja s poudarkom na Kmetijsko okoljsko podnebnih plačilih (KOPOP).

Metan – fermentacija v prebavilih

(52,6 % izpustov iz kmetijstva)

Metan – skladiščenje živinskih gnojil

(15,4 % izpustov iz kmetijstva)

Didušikov oksid (N20)

(31,4 % izpustov iz kmetijstva)

Cilj: Izboljšati izkoristek živinskih gnojil in zmanjšati porabo dušika (N) iz mineralnih gnojil.

Sklepi:

  • Kmetijstvo je med gospodarskimi panogami, ki so najbolj izpostavljene podnebnim razmeram. Glede na to bi moralo biti zgled na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov.
  • Ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov so ekonomsko zanimivi. Z metanom se v zrak izgublja energija krme, z didušikovim oksidom pa rastlinsko hranilo.
  • Kmetijsko okoljsko podnebna plačila (KOPOP) bi bilo treba bolj usmeriti v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Kritično je predvsem stanje na področju zmanjševanja izpustov metana.

 

Vir: Kmetijski inštitut Slovenije

Blaženje posledic spomladanske suše (ustrezni ukrepi za pripravo tal na prve setve in sejanja)

Posledice pomanjkanja vode lahko ublažimo z nekaterimi agrotehničnimi ukrepi, ki so usmerjeni predvsem v izboljšanje zadrževanja razpoložljive vode v tleh. Prizadetost rastlin je precej odvisna tudi od ustrezne prehranjenosti rastlin ter strukture tal. Negativne posledice suše so mnogo manjše na kmetijskih rastlinah, ki rastejo na težjih ilovnato-glinastih tleh, kot tistih na lahkih peščenih tleh.

Splošni tehnološki ukrepi v času suše

 

Obdelava tal

Z ustrezno obdelavo tal lahko uspešno omilimo posledice suše, vendar je učinkovitost tega ukrepa močno odvisna tudi od strukture tal. V letošnji suhi pomladi je pomembno, da v čim večji meri ohranimo vlago v tleh. Z nepravilnimi postopki obdelave tal (globoko oranje spomladi in puščanje odprte brazde) zapravljamo vlago iz ornice.

V sušnih spomladanskih razmerah pri obdelavi njivskih površin upoštevamo naslednje nasvete:

  • Izogibamo se globokemu oranju, saj z obdelavo presuhih tal dodatno kvarimo njihovo strukturo in povečamo izhlapevanje iz tal.
  • Jeseni preorana tla čim prej poravnamo z lahko klinasto brano (zapremo zimsko brazdo), da zmanjšamo izhlapevanje iz tal.
  • Na ozelenjenih njivskih površinah s prezimnimi dosevki za podor takoj prekinemo vegetacijo:

– Posevek zmulčimo ali z orodji za konzervacijsko (ohranitveno) obdelavo plitvo vdelamo v tla. Za minimalno obdelavo uporabimo diskaste brane ali rahljalnik.

– Posevek poškropimo s herbicidom, počakamo do optimalnega roka za setev posameznih spomladanskih kultur in opravimo direktno setev na strukturnih, lahkih peščenih ali humusnih tleh. Na težjih tleh, razpokanih od suše in v slabem strukturnem stanju, priporočamo minimalno obdelavo.

– Če se ne odločimo za desikacijo ali nimamo orodij za konzervacijsko obdelavo, potem prezimni posevek za podor takoj plitvo podorjemo. Ko njivo preorjemo, brazdo takoj zgostimo z zgoščevalnimi valji in tako zapremo brazdo, da se preveč ne izsuši.

  • Izhlapevanje iz tal lahko dodatno zmanjšamo z zastirko oziroma razporeditvijo rastlinskih ostankov po površini tal. S tem ukrepom izboljšamo tudi vpijanje morebitnih padavin.
  • Če smo opravili setev v sušnih razmerah, po setvi njivo povaljamo, da pritisnemo seme ob talne delce in hkrati zagotovimo kapilarni dvig vode iz globljih plasti tal.
  • Po vzniku rastlin tla večkrat zelo plitvo obdelamo, da preprečimo zaskorjenost površine in prekinemo kapilarni dvig vode do površine ter tako zmanjšamo izhlapevanje vode iz tal.

Gnojenje

Da rastline bolje prenašajo sušo, je treba vsa leta ustrezno gnojiti na podlagi analize tal, zelo pomembna pa je zlasti optimalna prehranjenost rastlin s kalijem in cinkom. V sušnih razmerah je dostopnost hranil za rastline onemogočena in zato se kljub gnojenju kmalu pokažejo motnje v prehranjenosti rastlin.

Pri gnojenju upoštevamo v sušnih razmerah naslednje nasvete:

  • Izogibamo se gnojenju z granuliranimi gnojili, saj se ne bodo raztopila in v sušnih razmerah ne bodo delovala. Z gnojenjem obvezno počakamo do dežja.
  • Če so rastline že dovolj razraščene (imajo dovolj listne površine) in niso zaradi suše preveč prizadete (sušenje, venenje), jih lahko gnojimo foliarno, tj. preko listov.
  • Dostopnost hranil lahko izboljšamo z namakanjem površine.
  • Po suši opravimo hitri talni ali rastlinski test in tako pred gnojenjem ugotovimo preskrbljenost rastlin z dušikom in na osnovi tega določimo odmerek dušika.

Zatiranje plevelov

V sušnih razmerah se priporoča le mehansko zatiranje plevelov s čim plitvejšo obdelavo tal, ko so pleveli še majhni. Zatiranju s herbicidi se v sušnih razmerah izogibamo.

Posebni tehnološki ukrepi pri posameznih kulturnih rastlinah

Ozimna žita in oljna ogrščica

Zaradi pomanjkanja padavin so posevki ozimnih žit in oljne ogrščice v slabem stanju, še posebej na lahkih, peščenih tleh. Posevke ozimnih žit je treba čim prej pobranati, da se vlaga iz tal ne izgublja po nepotrebnem. Za brananje posevkov so primerne mrežne brane ali česala.

Ker je razrast slaba in nepravilna, bi bilo treba posevke čim prej dognojiti z dušikom, vendar dognojevanje ovirajo sušne razmere, ki preprečujejo dostopnost hranil rastlinam. Treba je spremljati vremensko napoved in ob prvih večjih padavinah dognojiti tako ozimna žita kot tudi oljno ogrščico.

Tekočih živinskih gnojil ne nanašamo v vetrovnem in suhem vremenu (smrad, izgube dušika v zrak – toplogredni plini).

Za hitro dognojevanje na posevkih, kjer že vidno primanjkuje dušika, lahko uporabimo tudi listna dušična gnojila in s tem ublažimo zastoj rasti posevkov.

Kemično zatiranje plevelov v tem času ni priporočljivo za dobro delovanje herbicidov, ki delujejo prek tal; za herbicide, ki delujejo prek listov, pa so pleveli še premajhni. S kemičnim načinom zatiranja počakajmo do primerne vlage v tleh. Herbicide lahko uporabimo le tam, kjer so že zrasli trajni koreninski pleveli.

V tem času priporočamo glede na razvoj posevkov le mehanično zatiranje plevelov, in sicer le česanje posevkov. Tega izvajamo v posevkih, ki so že dobro ukoreninjeni, saj se lahko slabo ukoreninjena žita pri česanju izpulijo.

Trajno travinje

Zaradi plitvega razvoja koreninskega sistema je travinje zelo občutljivo na pomanjkanje padavin. Botanično raznovrstna travna ruša ima večjo sposobnost prilagajanja sušnim razmeram. Na sušo so odpornejše predvsem metuljnice (lucerna), med travami pa navadna pasja trava.

Na lahkih, nagnjenih in plitvih tleh ter delno tudi na srednje težkih tleh je vpliv letošnje suše na travinju opazen v obliki rumene posušene ruše, ki je bila marsikje zaradi zmrzali privzdignjena in je stik ruše s tlemi šibak. Na takih površinah priporočamo valjanje travnikov. Na ta način bomo vzpostavili stik ruše s tlemi, da bo voda prek kapilarnega dviga dostopna ruši. Hkrati povaljamo tudi krtine, ki so na travnikih še dodaten problem.

Valjanje lahko opravimo s težkimi valjarji ali pa tudi improviziramo (npr. gradbena železna mreža za betoniranje, ki jo obtežimo). Ostro brananje bi povzročilo le še večjo škodo na travniku.

Suho spomladansko vreme je primerno za česanje travne ruše. Česanje travnikov lahko opravimo s česali ali s travniškimi branami. Namen česanja travnikov je zračenje travne ruše, odstranjevanje odmrlih rastlin in mahu ter ravnanje krtin. Česanje travne ruše opravimo v suhem vremenu, pred pričakovanimi padavinami.

 

Gnojenje travnikov z mineralnimi gnojili opravimo, ko travna ruša povsem ozeleni in je trava visoka vsaj 5 cm.

Na težjih tleh je problem suše manjši in bodo zgoraj navedeni ukrepi bolj učinkoviti. Tudi tu v tem obdobju ne priporočamo ostrega brananja, ker bi rušo v teh razmerah preveč raztrgalo in privzdignilo.

Trenutno priporočeni ukrepi so naslednji:

  • grabljenje suhe organske snovi in vejevja ter odstranjevanje s travinja,
  • valjanje travnikov in ravnanje krtin, da stisnemo pretrgan koreninski sistem z zemljo.

Zelenjadnice

Zelenjadnice so zaradi suše prizadete zlasti na Primorskem. Najbolj so prizadete prezimne zelenjadnice, kot so cvetača, ohrovt, zelje, radič in por. Zaradi suše je treba namakati tudi čebulnice. Na tem območju Slovenije se trenutno sadi zgodnje glavnato zelje, glavnati ohrovt in zgodnje sorte cvetače. Vse te kulture je treba takoj po sajenju namakati, da se dobro ukoreninijo. Za preprečevanje izhlapevanja vode se priporoča zastiranje tal.

V ostalih delih Slovenije trenutno sejemo čebulo in sadimo česen, na prosto pa se presaja le solata. Za ohranjanje vlage se priporoča hitro zapiranje zimske brazde – plitva obdelava tal, pri sajenju solate pa uporaba folije, pod katero se namestijo namakalne cevi. Tik pred presajanjem (v dnevu presajanja) se sadik ne zaliva, dan pred presajanjem pa se sadike zalije s pripravki za preprečevanje stresa – aminokislinski in vitaminski kompleksi ali izvlečki morskih alg. Osnovno gnojenje z dušikom se zmanjša, saj je previsoka založenost tal z dušikom in posledično prehranjenost rastlin lahko vzrok še večjih potreb rastlin po vodi. Z dušikom raje kasneje listno ali talno dognojimo. V rastlinjakih pa je seveda potrebno redno namakanje. Namakamo zmerno, saj so nekoliko bolj suhe rastline manj občutljive na nizke nočne temperature v neogrevanih rastlinjakih.

Sadovnjaki in jagodičevje

Tehnološki ukrepi v trajnih nasadih, s katerimi delno ublažimo posledice pomanjkanja padavin:

  • vrstni prostor mora biti čist – brez plevelov (okopavanje ali površinsko odstranjevanje), saj so pleveli konkurenčni porabniki vode,
  • v sušnem obdobju je potrebno redno mulčenje medvrstnega prostora, da zmanjšamo izhlapevanje vode iz tal in rastlin v ozračje.

Trajni nasadi največ vode potrebujejo pred začetkom cvetenja in 4 tedne po tem, ko v plodičih poteka delitev celic. V primeru nadaljnjega sušnega obdobja bo treba namakati (kjer je to mogoče). Namakanje moramo izvajati strokovno glede na tip tal, temperaturo in potrebe sadne vrste.

V nasadih jagod, ki so že pokriti s tuneli, se je vegetacija že začela. V tleh, kjer je ugotovljena suša, je treba začeti z namakanjem. Odmerke vode prilagodimo tipu tal in fenofazi rastline.

Setev koruze, sajenje krompirja

Če želite pripraviti njivo za setev koruze ali sajenje krompirja, priporočamo, da s pripravo zemlje nekoliko počakate do ustrezne vlažnosti tal. Na njivah, kjer bi morebitne večje količine dežja v aprilu za dlje časa onemogočile dostop in obdelavo tal, je treba opraviti osnovno obdelavo (oranje) ob hkratni takojšnji poravnavi brazd oziroma zapiranju brazd in s tem zadrževanju talne vlage. Sveže zorana njiva namreč ne sme biti izpostavljena soncu, ker pride do dodatne izgube vlage v tleh.