Prispevki

Prva košnja travnikov

Prva košnja travnikov – kdaj in kako za najboljšo krmo

/in /by

Prva košnja travnikov je eno ključnih opravil v sezoni pridelave krme. Od tega, kdaj in kako jo opravimo, sta odvisni tako količina kot kakovost prve krme, pa tudi nadaljnja obnova travne ruše in uspeh naslednjih košenj.

Prav zato ni enotnega datuma, ki bi veljal za vse travnike. Odločitev je vedno povezana z nadmorsko višino, strukturo travne ruše, namenom rabe, vremenskimi razmerami in tudi s tem, ali gre za intenzivni travnik ali za naravovarstveno pomembno površino.

Kdaj opraviti prvo košnjo

Na intenzivnih travnikih, kjer je cilj kakovostna krma za živino, zlasti za silažo ali seneno krmo višje hranilne vrednosti, se prva košnja pogosto opravi že v maju, v nižinah včasih tudi v prvi polovici meseca.

Britanski in irski strokovni viri opozarjajo, da je za visoko kakovost silaže odločilna predvsem razvojna faza trav: ko se začne stebljenje in se približuje latenje, se prebavljivost začne hitro zmanjševati, tudi za približno 0,5 enote D-vrednosti na dan. To pomeni, da z vsakim dnem zamude upada prebavljivost krme in se zmanjšuje njena hranilna vrednost za živali.

Prva košnja travnikov

Intenzivni in naravovarstveno pomembni travniki niso enaki

Če pa gledamo s širšega kmetijskega in okoljskega vidika, je slika bolj raznolika. Pri vrstno bogatih, ekstenzivnih ali naravovarstveno pomembnih travnikih je priporočilo drugačno: s košnjo je treba počakati, da večina značilnih travniških rastlin odcveti in da vsaj del semena dozori. Prezgodnja košnja na takšnih travnikih pomeni izgubo življenjskega prostora za žuželke, metulje in talne gnezdilke, hkrati pa rastlinam prepreči naravno obnavljanje. V višjih legah je zato prva košnja pogosto smiselna šele od sredine junija dalje, ponekod celo pozneje.

To pomeni, da je pri prvi košnji vedno treba vedeti, kaj je glavni cilj. Če želimo najboljšo krmo, je pomembno travnik pokositi v fazi, ko so trave še mlade in dovolj listnate. Če pa je travnik pomemben tudi z vidika biotske raznovrstnosti, je treba deloma popustiti pri zgodnosti košnje in dati prednost življenjskemu krogu travniških rastlin in živali. Ravno zato so v praksi pogosto smiselni kompromisi: intenzivnejše površine kosimo prej, ekstenzivnejše in vrstno bogate travnike pa pozneje.

Prva košnja travnikov

Pomemben je tudi način košnje

Poleg časa košnje je zelo pomemben tudi način košnje. Naravovarstvena priporočila svetujejo, da se travnik ne kosi od roba proti sredini, ampak od sredine navzven ali v eni smeri od enega roba proti drugemu. Tako imajo srne, zajci, fazani in druge živali več možnosti za umik. Koristna je tudi nekoliko višja nastavitev reza. Če travo režemo prenizko, se travna ruša počasneje obnavlja, tla pa so bolj izpostavljena izsuševanju in poškodbam. Pri travinju je pogosto priporočljiva višina reza vsaj okrog 5 do 6 cm, saj to prispeva k hitrejši obnovi in manjšemu stresu za rastline.

Vremenske razmere odločajo o kakovosti

Velik vpliv imajo tudi vremenske razmere. Košnja mokre trave, takoj po dežju ali na razmočenih tleh, ni dobra rešitev. Takrat je rez slabši, večja je možnost zbitja tal, krma pa se počasneje in manj enakomerno suši. Za kakovostno seno ali silažo je zato najbolje kositi v suhem, stabilnem vremenu, ko lahko travo tudi dovolj hitro pospravimo. Kakovost prve košnje namreč ni odvisna le od razvoja trav, ampak tudi od izgub med košnjo, sušenjem, obračanjem in spravilom. Poleg časa košnje je treba zmanjšati tudi izgube hranil med košnjo in spravilom, če želimo res kakovostno krmo.

Prva košnja travnikov

Priprava na prvo košnjo se začne prej

Pri odločanju o prvi košnji ne smemo pozabiti niti na gnojenje in predhodno upravljanje. Priprava na kakovostno prvo košnjo se zato začne že veliko prej, z ustreznim načrtovanjem gnojenja, apnenja, uporabe gnojevke ali hlevskega gnoja in izbiro površin za prvo košnjo. Travnik, ki je bil pravilno oskrbljen, bo dal bolj uravnotežen pridelek tako po količini kot po hranilni vrednosti.

Kakovost, količina in travniška pestrost

Za najboljšo krmo torej ne zadostuje le zgodnja košnja. Pomembno je, da se odločimo ob pravem času glede na razvoj trav, da košnjo opravimo v ugodnih vremenskih razmerah, ne režemo prenizko in da travnik po prvi košnji ohranimo v dobri kondiciji tudi za nadaljnjo rast. Tam, kjer imajo travniki še dodatno naravovarstveno vlogo, pa mora biti odločitev še bolj premišljena. Prav v tem je znanje dobrega gospodarjenja s travinjem: vedeti, kdaj dati prednost količini, kdaj kakovosti in kdaj ohranjanju travniške pestrosti.

Prva košnja travnikov

 

Viri:

  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Travniki Nature 2000 (kgzs.si);
  • AHDB – Making good grass silage: back to basics (ahdb.org.uk);
  • Teagasc – Fertilising 1st cut grass silage (teagasc.ie).

 

Travniška brana Graser – vsestranski priključek za nego travnih površin

/in /by

Brane sodijo med najstarejše kmetijske pripomočke za urejanje tal in površin. Izvorno so jih vlekli konji ali živina, danes pa sodobna mehanizacija to nalogo opravi bistveno bolj učinkovito.

V tradicionalnem kmetijstvu so se različne vrste bran uporabljale za rahljanje, poravnavanje in sproščanje zgornje plasti zemlje, kar izboljšuje prezračevanje prsti, spodbuja rast trave in omogoča bolj enakomerno porazdelitev vode in gnojil.

Z razvojem kmetijske mehanizacije so se brane funkcionalno specializirale glede na način rabe in vrsto površin, kar je privedlo do oblikovanja njivskih, travniških in krožnih bran z različno konstrukcijo in delovnimi elementi.

Ko govorimo o travnikih, pašnikih, golf igriščih ali drugih travnatih površinah, pa so potrebe nekoliko specifične. Ne gre le za obdelavo tal kot pri njivah, temveč predvsem za prezračevanje travne ruše, odstranitev mahu, izravnavo krtin in urejanje terena, kar zahteva posebna orodja in premišljen izbor ustreznih delovnih orodij. Prav tukaj izstopa Travniška brana Graser – pripomoček, ki združuje klasično funkcijo bran z modernimi in robustnimi rešitvami za vsakodnevno uporabo na kmetiji ali večjih travnatih površinah.

Travniška brana Graser – vsestranski priključek za nego travnih površin

Kaj je travniška brana in zakaj jo potrebujete?

Brana je kmetijski pripomoček, ki ga običajno vlečemo za traktorjem ali drugim motorjem, in je namenjena urejanju površin ter izboljšanju strukture tal. Sestoji iz vrste plošč, zob in gibljivih elementov, ki površino:

  • razrahljajo in prezračijo,
  • odstranjujejo mah in odmrle rastlinske ostanke,
  • izravnavajo neravnosti, kot so krtine ali grudice,
  • pripravljajo bolj homogeno površino za nadaljnjo nego ali pašo.

Medtem ko so brane v nekaterih oblikah že dolgo znane in uporabljane, je sodobna travniška brana zasnovana za specifične izzive travnatih površin. To pomeni boljšo prilagodljivost terenu, večjo vzdržljivost in bolj enakomeren učinek na površino, ne glede na to, ali gre za pašnik, travnik ali športno površino.

 

Travniška brana

Prednosti travniške brane Graser

Travniška brana Graser je edinstven priključek za nego travnikov, pašnikov, golf igrišč in drugih travnatih površin. Z njo lahko hitro in učinkovito:

  • prezračite travno rušo,
  • postrgate mah,
  • izravnavate krtine,
  • urejate raznovrstne terene in površine.

Travniška brana Graser – vsestranski priključek za nego travnih površin

Glavne prednosti modela Graser so:

  • samodejno prilagajanje podlagi zaradi velikega števila ravnalnih plošč,
  • česalni zobje so razporejeni na vsake 4 cm, kar omogoča nežno, a učinkovito obdelavo površine,
  • plošče z rezalnimi robovi so razvrščene v 7 zaporednih ravnalnih vrst,
  • kratke verige med ploščami, ki preprečujejo obračanje plošč med delom in izgubo stika s tlemi.

Takšna kombinacija elementov omogoča, da travniška brana Graser deluje z visoko učinkovitostjo in daje vidne rezultate že po prvem prehodu. Gre za rešitev, ki ni namenjena le osnovnim posegom, ampak tudi rednemu vzdrževanju travnih površin skozi celo sezono.

Kdaj in kako se uporablja

Travniška brana Graser je primerna tako za sezonsko vzdrževanje kot tudi za pripravo površin pred pašo. Uporabljate jo lahko:

  • spomladi in jeseni za temeljito prezračevanje travne ruše,
  • po zimskem obdobju, ko se mah in odmrli rastlinski ostanki nabirajo,
  • za izravnavo površin, kjer so se pojavile neravnine zaradi krtin ali pašnih poti,
  • na športnih travnikih ali drugih travnatih terenih, kjer je potrebna enakomerna in urejena površina.

Brano preprosto priključite na traktor ali drugo vlečno vozilo z ustrezno priključitvijo, nato pa prilagodite delovno širino in višino glede na potrebe terena.

Travniška brana Graser – vsestranski priključek za nego travnih površin

Travniška brana Graser je na voljo tudi v izvedbi za gorske kosilnice z zasnovo plošč v dveh ali treh vrstah ter zložljivim ali enodelnim ogrodjem, kar omogoča učinkovito uporabo tudi na strmih in zahtevnejših terenih.

Specifikacije in različice

Travniška brana Graser je na voljo v več modelih, ki se razlikujejo po delovni širini, teži in izvedbi ogrodja. Osnovne značilnosti vključujejo:

  • modele z delovno širino od 190 do 590 cm,
  • različne teže od približno 140 kg do več kot 550 kg,
  • eno ali večdelno ogrodje,
  • možnost ročnega ali hidravličnega zapiranja stranskih elementov za lažji transport.

Tak nabor modelov omogoča, da izberete pravo travniško brano za potrebe vaše kmetije. Ne glede na to, ali potrebujete lažjo izvedbo za občasno uporabo ali robustnejšo napravo za pogostejšo rabo, Graser ponuja različice, ki ustrezajo različnim zahtevam.

Travniška brana Graser – vsestranski priključek za nego travnih površin

Travniška brana Graser Supra predstavlja profesionalno in okrepljeno različico osnovnega modela Graser, primerno za uporabo na zahtevnejših travnih površinah. Supra se od klasične brane razlikuje po ojačani konstrukciji, večjem številu ravnalnih plošč in širši delovni površini, kar omogoča še bolj temeljito prezračevanje ruše, učinkovitejše odstranjevanje mahu in stare trave ter bolj agresivno izravnavo krtin. Zaradi večje teže, debeljših verig in višje pokritosti delovne površine je Graser Supra še bolj prilagodljiva terenu in primerna tudi za intenzivno rabo, hkrati pa ostaja zanesljiva in enostavna za uporabo.

Model Graser Supra ima gostejšo razporeditev delovnih elementov, kar zagotavlja večji pritisk na podlago, enakomernejše sledenje terenu in učinkovitejše mehansko delovanje tudi na zbiti ali močno zapleveljeni travni ruši.

Travniška brana Graser je vsestranski in zanesljiv pripomoček za nego travnih površin, ki temelji na dolgoletnih kmetijskih praksah brananja tal s sodobno konstrukcijsko zasnovo in materiali. Izboljša prezračevanje travne ruše in odstranjuje mah, hkrati pa tudi pripomore k lepši, bolj enakomerni in zdravi travni površini skozi vse leto.

Za vsakogar, ki želi svoje travnike, pašnike ali druge zelene površine vzdrževati učinkovito ter brez nepotrebnega napora, je Graser dobra naložba v boljšo rast, kakovost in produktivnost travinja.

Preverite več:
Travniška brana Graser
Travniška brana Graser Supra

Zimska skrb za živali na kmetiji - Gorenc.si

Skrb za živali na kmetiji pozimi – nasveti za dobro počutje

/in /by

Zimski meseci prinašajo številne izzive za živali na kmetiji. Nizke temperature, veter, sneg in led lahko negativno vplivajo na njihovo zdravje in dobro počutje. Priprava na zimsko obdobje zahteva poseben pristop, saj vremenski pogoji ne vplivajo le na živali, ampak tudi na produktivnost in dolgoročno zdravje celotne kmetije. Zato je pomembno, da kmetje poskrbijo za ustrezne pogoje, ki bodo živalim omogočili preživeti zimo brez večjih težav.

Kdaj je prezimovanje na prostem primerno?

Za uspešno prezimovanje na prostem morajo biti živali v dobri kondiciji, kar zahteva suho voluminozno krmo, ki jim pomaga ohranjati toploto. Potrebe po krmi se v zimskem obdobju povečajo za približno 20 %, zato je treba to upoštevati pri pripravi zalog. Govedo dnevno zaužije okoli 25 kg mrve, ovce pa 3–4 kg, pri čemer pogosto izbirajo le najboljšo krmo. Zaradi velikega vnosa suhe krme se povečajo tudi potrebe po vodi.

Zimska skrb za živali na kmetiji - Gorenc.si

Zagotavljanje primernega zavetja

Živali potrebujejo zaščito pred ekstremnimi vremenskimi razmerami. Pomembno je, da imajo dostop do suhega, toplega in dobro prezračenega zavetja, ki jih ščiti pred vetrom, dežjem in snegom. Zavetje mora biti prostorno in brez prepiha, saj lahko ta povzroči zdravstvene težave. Suha in čista tla v zavetju pa zmanjšujejo možnost za razvoj bolezni.

Prehrana in hidracija

V zimskem času se energetske potrebe živali povečajo, saj porabijo več energije za vzdrževanje telesne temperature. Zato je pomembno, da jim zagotovimo kakovostno in energijsko bogato krmo. Hranljiva krma, kot je suha mrva, podpira njihovo kondicijo in tudi pomaga pri ohranjanju toplote. Poleg tega morajo imeti živali ves čas dostop do sveže in nezamrznjene vode. Uporaba grelcev za vodo ali redno menjavanje vode lahko prepreči njeno zamrzovanje.

Zimska skrb za živali na kmetiji - Gorenc.si

Skrb za živali – nega in higiena

Redna nega živali je bistvena za preprečevanje zdravstvenih težav. Posebno pozornost je treba nameniti kopitom in parkljem, saj lahko sneg in blato povzročita okužbe. Prav tako je pomembno, da so živali suhe, saj mokra dlaka zmanjšuje izolacijske lastnosti in povečuje tveganje za podhladitev.

Zdravstveni nadzor

Redni pregledi živali omogočajo zgodnje odkrivanje morebitnih zdravstvenih težav. Cepljenja in preventivni zdravstveni ukrepi so še posebej pomembni v zimskem času, ko so živali bolj dovzetne za bolezni. Prav tako je priporočljivo spremljati telesno kondicijo živali in po potrebi prilagoditi prehrano ter oskrbo.

Zimska skrb za živali na kmetiji - Gorenc.si

Celoletna reja živali na prostem: prednosti in izzivi

Na Primorskem se vse več kmetij odloča za celoletno rejo živali na prostem, kar vključuje prezimovanje od decembra do marca in pašo v preostalem delu leta. Takšna reja zahteva poznavanje vremenskih razmer (temperatura, veter, padavine) in značilnosti območja (teren, vodotoki, plazovi). Prezimovanju na prostem se dobro prilagodijo krave dojilje, ovce, konji in plemenske telice, medtem ko so krave molznice in koze manj primerne.

Ustrezna skrb za živali in njihova zaščita pred neugodnimi vremenskimi razmerami, skladno z zakonodajo, ki predpisuje zaščito pred vetrom, soncem in suho zavetje za počitek, je ključnega pomena. Takšna reja prinaša številne koristi, med drugim zmanjšane stroške, boljšo odpornost živali, izboljšanje kakovosti tal in preprečevanje zaraščanja zemljišč.

Zimska skrb za živali na kmetiji - Gorenc.si

4 glavni dejavniki za zaščito živali v mrzlem vremenu

  1. Zagotovite ustrezno zavetje:
    Poskrbite, da imajo živali v mrzlih razmerah dostop do primernega zavetja. To jim nudi zaščito pred vetrom, dežjem, snegom in ekstremnim mrazom. Zavetišče naj bo suho, toplo in dovolj prostorno za vse živali.
  2. Skrb za ustrezno prehrano:
    Povečajte količino in kakovost krme, saj živali v zimskih mesecih potrebujejo več energije za ohranjanje telesne toplote. Suha in hranljiva voluminozna krma je ključnega pomena.
  3. Preverjajte zaloge vode:
    Poskrbite, da imajo živali vedno dostop do sveže vode, ki ni zamrznjena. Redno pregledujte napajalnike in po potrebi odstranite led.
  4. Opazujte znake podhladitve:
    Bodite pozorni na znake podhladitve, kot so tresenje, počasnost ali zaspanost pri živalih. Če opazite te simptome, žival takoj premaknite na toplo in ji zagotovite ustrezno nego.

Zimska skrb za živali na kmetiji - Gorenc.si

Ustrezna skrb za živali v zimskem času zahteva premišljeno načrtovanje in dosledno izvajanje ukrepov, ki zagotavljajo njihovo zdravje in dobro počutje. Zagotavljanje primernega zavetja, kakovostne prehrane, sveže vode, redne nege in zdravstvenega nadzora so bistveni elementi, ki bodo pomagali živalim preživeti zimo brez večjih težav. Takšna skrb ne vpliva le na dobrobit živali, temveč tudi na dolgoročno uspešnost in trajnost kmetovanja.

 

Viri:
www.canr.msu.edu
www.sparknotes.com
www.kmetijskizavod-ng.si

 

Vilice za bale Transfer in Transfer Supra - Gorenc

Učinkovito orodje za kmetovanje: Vilice za bale Transfer

/in /by

Ko vas bremenijo delovne zahteve in čas beži, vilice za bale prihranijo dragocene ure in olajšajo delo na kmetiji. Čas in učinkovitost sta pri kmetijskih opravilih ključnega pomena. Kakovostne vilice za bale omogočajo enostavno in učinkovito dvigovanje ter prenos večjih bal.

Modela Transfer in Transfer Supra, vsak s svojimi specifičnimi lastnostmi, kmetom omogočata hitrejše in lažje premikanje velikih količin bal. To znatno zmanjšuje fizično obremenitev in povečuje produktivnost.

Vilice za bale Transfer in Transfer Supra - Gorenc

Vilice za bale Transfer Supra – Prilagojene različnim potrebam

Zlasti model Transfer Supra izstopa zaradi svoje prilagodljivosti različnim premerom bal, ki se gibljejo od 100 do 160 cm. Nastavljivost po širini vilic omogoča popolno prilagajanje premeru bale, kar zagotavlja varen in stabilen prevoz. Ta funkcija je še posebej pomembna, če delate z balami različnih velikosti, saj omogoča vilicam, da se prilagodijo specifičnim potrebam in pogojem na terenu.

Transfer: Učinkovitost za manjše in srednje velike kmetije

Idealne so za manjše do srednje velike kmetije, omogočajo enostavno zlaganje in prenos okroglih bal. Z robustno konstrukcijo in enostavno pritrditvijo na različne kmetijske stroje so te vilice prilagodljive in zanesljive pri vsakodnevnih opravilih.

Vilice za bale Transfer in Transfer Supra - Gorenc

Transfer Supra: Zahtevnejša naloga, večja zmogljivost

Z večjo nosilnostjo in širšim razponom  so te vilice namenjene zahtevnejšim nalogam na večjih kmetijah. Z dodatnimi funkcijami, kot je hidravlično prilagajanje širine, Transfer Supra omogoča hitrejše in učinkovitejše ravnanje z večjimi balami, kar še dodatno poveča učinkovitost dela.

Oba modela vilic sta opremljena s trpežnimi zobmi iz kaljenega jekla, ki zagotavljajo dolgo življenjsko dobo in minimalno vzdrževanje kljub pogosti uporabi v zahtevnih kmetijskih pogojih. Vilice preprečujejo padec bal med prevozom, kar je bistveno za varno delovno okolje.

Vilice za bale Transfer in Transfer Supra - Gorenc

Tehnične podrobnosti in robustnost vilic Transfer

Modeli vilic Transfer, Transfer R in Transfer D so zasnovani za optimalno prilagajanje in učinkovitost. Vilice za bale Transfer in Transfer R imajo razmak med vilicami 95 cm, medtem ko ima model Transfer D razmak 90 cm. Vsi modeli imajo priklop I./II. in nosilnost do 1800 kg, pri čemer teže variirajo od 60 do 156 kg, kar zagotavlja robustnost in vzdržljivost za različne kmetijske potrebe.

Vilice za bale Transfer in Transfer Supra - Gorenc

Napredne specifikacije vilic Transfer Supra

Vilice Transfer Supra so na voljo v različicah M, P in MD, ki nudijo prilagodljivost z minimalnim razmakom vilic od 20 cm do maksimalnega 110 cm. Te vilice so primerne za priklop I./II., z nosilnostjo do 2.000 kg. Teže se gibljejo od 122 do 208 kg, kar omogoča močno podporo pri varnem prenosu večjih in težjih bal. Ta model je idealen za zahtevnejše kmetijske operacije, ki potrebujejo večjo prilagodljivost in zmogljivost.

Vilice za bale Transfer in Transfer Supra - Gorenc

Vlaganje v kakovostne vilice za bale, kot so vrste vilic Transfer in Transfer Supra, predstavlja izboljšanje delovnih procesov, dolgoročno pa tudi investicijo v zdravje in dobro počutje zaposlenih na kmetiji.

Na kmetijah z uporabo vilic Transfer povečajo svojo produktivnost ter hkrati zmanjšajo tveganje za poškodbe, ki so pogosto posledica ročnega premikanja težkih bremen.

 

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Košnja in prostoživeče živali: Pravilne tehnike za njihovo dobrobit

/in /by

Ko se v spomladanskem času narava  prebuja, se kmetje lotijo košnje večjih površin. Predvsem travnikov in pašnikov, kar je pomembno za vzdrževanje kmetijskih površin. Vendar pa ta običajna dejavnost predstavlja veliko tveganje za prostoživeče živali, zlasti za mladiče srnjadi in gnezdeče ptice, ki se v visoki travi skrivajo pred plenilci.

Zato je bistveno upoštevati smernice, ki zmanjšujejo nevarnost za te ranljive skupine prostoživečih in divjih živali.

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Košnja in ustrezna predpriprava

Pred košnjo je pomembno, da kmetje opravijo temeljit pregled travnika. Tako lahko identificirajo morebitna legla ali gnezda divjih živali. To lahko storijo z uporabo ročnih orodij za pregled visoke trave. Ali z uporabo brezpilotnih letalnikov (dronov), ki omogočajo pregled večjih površin brez motenja živali.

Po identifikaciji legel je potrebno prilagoditi načrt košnje tako, da se izognete neposredni košnji teh območij. Ali pa košnjo v teh območjih opravite ročno, s tem se zmanjša tveganje za poškodbe živali.

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Košnja – pravilna tehnika

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja na pomembnost pravilnih tehnik košnje, ki lahko preprečijo nesrečno usodo mnogih živali.

Priporočena metoda je košnja od sredine travnika proti robovom, kar živalim omogoča varno umikanje. Ta tehnika, skupaj z dodatnimi preventivnimi ukrepi, kot so vizualni in zvočni signali na kmetijskih strojih, pripomore k ohranjanju divje favne.

Na večjih površinah pa je potrebno najprej pokositi dva vzdolžna pasova njive ob robu, nato pa začeti s košnjo od notranjega dela travnika navzven. Travnike, ki ležijo ob cestah, je treba kositi vzporedno s cestiščem in v smeri stran od cestišča, da divjad in druge živali ne uidejo na cesto.

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Zakonski predpisi

Poleg zgoraj opisanega zakonodaja predpisuje obvezno uporabo preventivnih sredstev med kmetijskimi opravili za zaščito divjadi. Na traktorjih naj se uporabijo verige, ki s hrupom odganjajo živali.

Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje habitatov je strogo prepovedano v obdobjih, ko divje živali gnezdijo ali polegajo.
Zato MKGP še posebej opozarja na možnosti, ki vplivajo na zaščito prostoživečih živalskih vrst.

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Zakon o divjadi in lovstvu v 32. členu določa:

(1) Pri rabi kmetijskih zemljišč se upoštevajo usmeritve iz načrtov za upravljanje z divjadjo.
(2) Fitosanitarna sredstva za varstvo kmetijskih kultur se smejo uporabljati samo v skladu s predpisi o uporabi teh sredstev in na način, ki divjad najmanj ogroža.
(3) Če se z uporabo fitosanitarnih sredstev povzroči pogin ali obolelost divjadi, je povzročitelj za povzročeno škodo odgovoren po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti.
(4) Pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ki ogrožajo divjad, je potrebno obvezno uporabljati preventivna sredstva in načine dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. Republika Slovenija subvencionira nabavo teh sredstev, lastniki in drugi upravljavci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati.
(5) Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je prepovedano v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom.
(6) V kmetijski krajini si mora lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti.

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Povzetek

Košnja je neizogiben del kmetijske prakse, vendar je mogoče z nekaj previdnostnimi ukrepi zmanjšati njene negativne vplive na prostoživeče in divje živali. Z upoštevanjem zakonskih predpisov in smernic lahko kmetje prispevajo k ohranjanju biodiverzitete. Hkrati pa zagotavljajo, da njihove dejavnosti ne ogrožajo življenja prostoživečih živalskih vrst.

To izboljša bivalne razmere divjih živali, obenem pa prispeva k bolj etičnemu in trajnostno naravnanemu kmetijstvu.

 

Vir:
www.gov.si
www.lovska-zveza.si

Prikaz prijaznega načina košnje:
Lovska družina Radenci

 

Njivski valj Roler: Ključ do hitrejše kaljivosti - Gorenc.si

Njivski valj Roler: Ključ do hitrejše kaljivosti in zanesljivejše rasti

/in /by

V svetu kmetijstva, kjer je vsak korak v procesu obdelave tal ključnega pomena za uspeh pridelka, igrajo njivski valji nepogrešljivo vlogo. Med široko paleto orodij, ki kmetom pomagajo pri pripravi in vzdrževanju polj, se njivski valj Roler izpostavlja kot izjemno učinkovita rešitev za valjanje in utrjevanje njiv, travnikov in drugih terenov.

Kaj so njivski valji?

Njivski valji so kmetijska orodja, namenjena utrjevanju tal po setvi, kar pomaga pri ohranjanju vlage v tleh, izboljšuje stik semen s tlemi in s tem povečuje kaljivost. Uporabljajo se lahko tudi za zgladitev površine tal, kar olajša naslednje faze obdelave in skrbi za rastline.

Njivski valj Roler: Ključ do hitrejše kaljivosti - Gorenc.si

Njivski valji nekoč in danes

Razvoj njivskih valjev skozi čas odraža napredek in inovacije v kmetijski tehnologiji. Prvi valji, ki so jih uporabljali kmetje, so bili preprosti lesenih valji, ki so jih vlekli konji ali voli. Ti zgodnji valji so bili učinkoviti pri zbijanju zemlje, vendar so imeli omejene zmogljivosti in niso omogočali dodatne obtežitve ali prilagajanja različnim tipom tal. Z razvojem mehanizacije in uvajanjem traktorjev v kmetijstvo so se pojavili tudi bolj napredni kovinski valji, ki so omogočali večjo natančnost in učinkovitost pri pripravi tal.

Današnji njivski valji, kot je Roler, so plod let raziskav in razvoja ter vključujejo napredne funkcije, kot so gibljivi priklopi in možnost dodatne obtežitve. Te inovacije omogočajo kmetom, da natančneje nadzorujejo pritisk valja na tla, kar je ključnega pomena za optimalno kaljivost semen in zadrževanje vlage. Poleg tega sodobni valji omogočajo hitrejše in bolj enakomerno valjanje večjih površin, kar povečuje produktivnost in zmanjšuje čas, potreben za pripravo tal.

Zanimivost, ki spremlja razvoj njivskih valjev, je tudi njihova vsestranskost. Poleg osnovne funkcije utrjevanja tal po setvi in izboljšanja stika semen s tlemi, se valji uporabljajo tudi za zgladitev površine tal po zimskem oranju, kar olajša dostop in delo s kmetijskimi stroji.

Razvoj njivskih valjev od preprostih lesenih orodij do visokotehnoloških kmetijskih strojev odraža nenehno prizadevanje za izboljšanje kmetijskih praks in povečanje produktivnosti. Njivski valj Roler je primer sodobne kmetijske opreme, ki združuje tradicijo in inovacijo.

Njivski valj Roler: Ključ do hitrejše kaljivosti - Gorenc.si

Prednosti njivskega valja Roler

Njivski valj Roler je zasnovan tako, da zadovolji potrebe sodobnega kmetijstva. Njegove glavne prednosti vključujejo:

• Vsestranskost uporabe: Roler je primeren za uporabo na različnih vrstah tal, od njiv do travnikov in pašnikov, ter je učinkovit pri valjanju širokega spektra kultur, vključno s pšenico, koruzo in travo.
• Utrjevanje terena: Valj je nepogrešljiv pri utrjevanju različnih terenov, kar zagotavlja boljšo kaljivost posevkov in zadrževanje vlage na obdelanih površinah.
• Dodatna obtežitev: Čep valja omogoča dodatno obtežitev s poljubnim polnilom, kot sta voda ali mivka, kar povečuje njegovo učinkovitost.

Njivski valj Roler: Ključ do hitrejše kaljivosti - Gorenc.si

Tehnične specifikacije

Njivski valj Roler je na voljo v več velikostih, kar omogoča prilagoditev potrebam posamezne kmetije. Njegove ključne specifikacije vključujejo različne delovne širine od 200 cm do 290 cm in možnost dodatne obtežitve, ki zagotavlja optimalen pritisk na tla.

Njivski valj Roler: Ključ do hitrejše kaljivosti - Gorenc.si

Gibljiv priklop za enakomerno pritiskanje

Eden od glavnih tehničnih dosežkov valja Roler je njegov gibljiv priklop, ki omogoča, da se valj samodejno prilagaja podlagi in nanjo enakomerno pritiska po celotni površini. To zagotavlja učinkovitejše utrjevanje tal in boljše pogoje za rast rastlin.

V svetu, kjer je vsak korak v procesu kmetovanja pomemben, je njivski valj Roler kot ključno orodje za kmete, ki iščejo zanesljivo rast in hitrejšo kaljivost svojih pridelkov. Z njegovo pomočjo lahko kmetje izboljšajo učinkovitost svojega dela na polju in zagotovijo, da bodo njihove rastline imele najboljše možne pogoje za uspeh.

 

Lokalno kmetijstvo je zelo pomembno pri Avstrijcih

/in /by
Lokalno kmetijstvo je zelo pomembno in tudi priljubljeno v Avstriji. Tako je vsaj po Študiji inštituta za tržne raziskave KeyQUEST, ki je pokazala, da avstrijsko prebivalstvo svoje kmetijstvo ocenjuje zelo pozitivno. Večina anketirancev je prepričana, da je kmetijstvo nujno za družbo in da bo tako ostalo tudi v prihodnje.

To je presenetilo celo tamkajšnje kmete, saj pred raziskavo niso imeli tega občutka.

Raziskava se je ukvarjala s podobo kmetijstva v družbi in ugotavljala, katera kmetijska vprašanja zanimajo prebivalce Avstrije in kaj si želijo od kmetijstva.

Študija je bila izvedena v okviru projekta “Medkmetijska izobraževalna pobuda za kmetijsko komunikacijo“.

lokalno kmetovanje

94 % prebivalstva Avstrije ima pozitivno mnenje o (lokalnem) kmetijstvu.

94 % anketirancev je navedlo, da imajo pozitiven odnos do kmetijstva. 34 % jih ima celo zelo pozitivno mnenje o kmetijstvu.

Zavedajo se, da je prav zaradi kmetov to čudovita dežela, vredna življenja! Saj vsak dan pridelujejo hrano vrhunske kakovosti z najvišjimi proizvodnimi standardi. Skrbijo za naravne krajine in gospodarijo z alpskimi pašniki ter gozdovi, ki jih lahko uživajo kot rekreacijska območja.

Pri tem je presenetljivo, da kmetje sami menijo, da je njihova podoba precej bolj negativna. Le 51 % jih ima vtis, da jih družba vidi pozitivno.

lokalni kmetje

Veliko zavedanje o pomenu številnih storitev, ki jih zagotavlja lokalno kmetijstvo.

90 % vprašanih je prepričanih, da domače kmetijstvo zagotavlja oskrbo z visokokakovostnimi živili – to je zagotovo osrednja naloga kmetov in najbolj očitna storitev, ki jo opravljajo. Vendar pa je visoko tudi zavedanje o bolj daljnosežnem pomenu in storitvah: 83 % se jih zaveda, da kmetijstvo ureja pokrajino in tako pomembno prispeva k njeni podobi. V skladu s tem jih 92 % meni, da je nemoteno delovanje kmetijstva pomembno za kakovost življenja v državi, 90 % pa jih kmetijstvo vidi kot pomembno sestavino avstrijske kulture. Prav tako je 83 % vprašanih prepričanih, da je znanje o kmetijstvu tako pomembno, da bi ga morali poučevati kot obvezni predmet v šoli.

Kakovost, poreklo in dobro počutje živali so najbolj zanimive teme

Glede na študijo so za družbo še posebej zanimive tri teme. Kakovost živil, ravnanje z živalmi in poreklo živil. Kar 83 % anketirancev že namenoma kupuje izdelke z višjimi standardi dobrega počutja živali. 87 % jih je pripravljenih plačati več za izdelke z višjimi standardi dobrega počutja živali.

Lokalno kmetijstvo se bo v prihodnosti prav tako štelo za pomembno

lokalno kmetijstvo

Poklic kmeta bo za družbo pomemben tudi v prihodnosti – o tem je prepričanih 85 % vseh anketirancev. Tako je kmetijstvo na drugem mestu, celo pred učitelji, raziskovalci, policisti in socialnimi delavci. Pomembnejši se zdijo le zdravniki. Zato je pomembno, da mladi doživljajo poklic kmeta kot privlačen in da se želijo v prihodnosti odločiti za kmetovanje kot poklic. Pri tem je na primer odločilno, da se domače kmetijstvo še naprej razvija na inovativen način.

 

 

Vir:
info.bml.gv.at

Se splača najeti dodatna kmetijska zemljišča (njive in travnike)?

/in /by

Zemlja je omejena dobrina in kmetje, ki želijo rasti, se vedno pogosteje srečujejo z vprašanjem: se splača najeti še dodatna zemljišča? Zlasti v območjih z intenzivnim kmetovanjem so tudi najemnine vedno višje. Kje je meja, do katere se še splača najeti njivo ali travnik?

Poljedelstvo

Poljedelske kmetije so praviloma tržno usmerjene in zanje je najem dodatnih površin smiseln, če bo najemnina nižja, kot znaša prihodek od najete površine z odštetimi stroški. Prihodek je enak vrednosti prodanega pridelka + vrednosti neposrednih plačil. Vrednost okoljskih plačil ali vrednost plačil za kmetovanje v omejenih pogojih se ne upoštevata, ker sta namenjeni za plačilo dodatnih ukrepov (kritje dodatnih stroškov) oziroma pokritju izpada pridelka zaradi naravnih omejitev.

V poljedelstvu je velik del prihodka odvisen od neposrednih plačil, zato je pri določanju višine najemnine bistveno, ali bomo z najeto površino prejeli tudi plačilne pravice oziroma ali imamo višek plačilnih pravic, ki jih bomo lahko uveljavili na najeti površini.

Zaradi velikega vpliva, ki ga imajo ukrepi kmetijske politike na prihodkovnost kmetovanja, je smiselno sklepati pogodbe za najem za takšno obdobje, kot so znani ukrepi kmetijske politike.

Praviloma se nam ne izplača najeti zemljišča, za katerega bi morali plačati najvišjo možno najemnino, enako izračunani zemljiški renti. Računati moramo tudi na določen dobiček, s katerim pokrijemo podjetniško tveganje, saj je zelo verjetno, da bomo imeli še kakšne nepredvidene stroške ali se bodo pojavili kakšni zunanji dejavniki, ki bodo povzročili izpad pridelka.

S podjetniškim dobičkom si ustvarimo rezervo za slabe čase (letine). Izračunamo si ga v obliki pavšala (npr.: 100 €/ha letno) ali pa v določenem deležu od zemljiščne rente (npr.: 1/3). Po odbitju podjetniškega dobička dobimo vzdržno najemnino.

Travniki

Običajno travniki niso namenjeni tržnemu pridelovanju, temveč za pridelavo krme za lastne potrebe. Tako pri računanju možne najemnine izhajamo iz stroškov, ki bi jih imeli, če bi morali manjkajočo krmo kupiti. Pri tem je najlažje izhajati iz cene bal. Izračunamo, koliko bi bila lastna cena bal na najeti površini, in jo primerjamo s tržno ceno bal. Zgled: na hektar najetega travnika pridobimo lahko 27 bal (neto pridelek suhe snovi 7,5), stroški za gnojila in morebitno dosejavanje (obnovo) 80 €/ha, spremenljivi stroški strojnih del – lastnih in najetih (košnja, spravilo, baliranje, ovijanje) še 590 €/ha, stroški dela še 180 €/ha. Skupaj stroški znesejo 850 €/ha. Po odštetju neposrednih plačil (recimo, da ta znašajo 230 €/ha) ostane 620 €/ha oziroma nas ena bala stane 23 €.

Lastno ceno bal sedaj primerjamo s ceno kupljenih bal. Pri nakupu bal moramo upoštevati tudi stroške prevoza od prodajalca do domače kmetije, po drugi strani pa z dokupom krme vnašamo na kmetijo dodatna rastlinska hranila in je zato potrebno dokupiti manj mineralnih gnojil. Ob upoštevanju 50 % izkoriščenosti so hranila (predvsem dušik in fosfor, kalija je na govedorejskih kmetijah tako že preveč in zato ni upoštevan) v bali vredna okoli 6 €.

Seveda moramo upoštevati še druge vidike: obtežba živali, možne površine za razvoz gnojevke, večji nadzor nad kakovostjo krme…, ki bolj govorijo v prid najema pred dokupom krme. Pomembno besedo ima še ekonomika živinorejske prireje in nima smisla računati s ceno bal 40 € ali celo več, ker takšne cene trenutne cene mleka in mesa enostavno ne prenesejo.

Zelo enostaven kriterij pri računanju je primerjava med ceno mleka in ceno bale: koliko centov dobimo za liter mleka, toliko evrov lahko največ stane bala standardne velikosti in kakovosti.

Zaključek

Načeloma se večanje kmetije z najemom izplača, saj pomeni večji obrat, boljši izkoristek osnovnih sredstev in s tem bolj donosno kmetovanje. Vendar moramo pred najemom dodatnih površin dobro preračunati, koliko nas lahko stane najemnina. Zaradi previsoke najemnine se znižajo razpoložljiva sredstva za plačilo delovnih ur oziroma zaslužek kmeta ter poslabša gospodarnost kmetije.

V gospodarsko slabših letih imamo lahko tudi večje težave z likvidnostjo. V trenutni situaciji na višino najemnine bistveno vplivajo plačilne pravice. Te se lahko z naslednjo finančno perspektivo precej spremenijo, kar je potrebno upoštevati pri dolgoročnih najemnih pogodbah.

Ravno tako lahko precejšnje spremembe prinese uvedba nepremičninskega davka, o katerem se pri nas že dolgo govori. Verjetno bodo lastniki zemljišč ta davek želeli prevaliti na ramena najemnikov.

Gnojenje pašnikov in travnikov ter fiziološke potrebe živine

/in /by

Gnojenje travinja z dušikom

Dušik močno pospešuje rast. Pridelek, glede količine kot tudi kakovosti (vsebnost energije in beljakovin), narašča v čistih posevkih trav z rastočimi odmerki N (dušika). V poskusih na različnih koncih Evrope so ugotovili ekonomsko pozitivno delovanje N pri odmerkih od 200 do 600 kg N/ha. V različnih poskusih so statistično značilno največje pridelke dobili z 60 kg N/ha za vsako košnjo v 4-kosnem sistemu.

V deželah EU pogosto uporabljajo faktor Y10, ki pomeni, da se splača dodajati N, dokler je prirast suhe snovi s travinja vsaj 10 kg na kg dodanega N. V večini primerov so bili odmerki od 250 – 300 kg N/ha najbolj ekonomični. Izkoriščanje dušika in s tem obenem velikost pridelka je odvisna tudi od vsebnosti dostopne vode v tleh, najprej od padavin ter tudi od zaloge dostopne vode do 1 m globine.

V splošnem se ugotavlja, da je za kakovostno osnovno krmo treba dati cca. 60 kg mineralnega dušika / ha (poleg dušika iz živinskih gnojil) za vsako GVŽ (št. glav velike živine). Torej, če redimo 2,5 GVŽ, moramo dati cca. 125 kg N/ha z mineralnimi gnojili.

Skrb za kakovost krme s travinja pri visokih odmerkih dušika

Pri velikih odmerkih N se v mladi krmi s travinja nakopiči prekomerna količina surovih beljakovin (predvsem neproteinskega N) ter lahko tudi velike količine nitrata (NO3). Ugotovili so, da vsebnost nitrata v uveli silaži ne sme biti večja kot 0,75 % (= 7500 mg/kg), drugače lahko pride do pojava methemoglobinemije v krvi krav. To pomeni, če se več kot 50 % hemoglobina spremeni v methemoglobin, potem kri ne more prenašati več zadosti kisika, kar privede do poškodb organov, ki rabijo več 02, lahko pa tudi do spontanih splavov.

Pri paši je kritična vsebnost NO3 večja, ker je stopnja sprejema suhe snovi pri paši počasnejša (manj naenkrat), kot pri krmljenju v hlevu. Do povečane vsebnosti nitrata prihaja predvsem jeseni, ko je slabša osvetlitev in s tem v rastlinah manj energije za pretvorbo nitrata v amidno obliko.

Nekateri so tudi poročali, da prekomerno gnojenje z dušikom lahko vodi v pomanjkanje nekaterih elementov v krmi, še posebej bakra (Cu), kobalta (Co), selena (Se), mangana (Mn) in joda (I).

Po priporočilih strokovnjakov bi naj gnojili s 40-50 kg N/ha za posamezno košnjo ter do 150 kg mineralnega N/ha na intenzivnih pašnikih (za 2,5 GVŽ/ha). Pri jesenski paši ali košnji priporočamo manjše obroke dušika (30-40 kg N/ha). Smatrajo namreč, da so taki odmerki dušika glede zdravja živali popolnoma varni.

Problem kalija v obtoku travinja

Na travniških kmetijah se pogosto zgodi, da po nekaj letih rednega gnojenja z mineralnimi in živinskimi gnojili z analizo ugotovimo prekomerno povečanje rastlinam dostopnega kalija v tleh. To povečanje je deloma odvisno od talnega tipa (od vrste glinenih mineralov) ter posredno zaradi povečanja pridelkov zaradi gnojenja. Predvsem gnojenje z dušikom povečuje kopičenje kalija v mrvi. Pri večjih pridelkih je tudi več korenin, ki bolje izkoriščajo talne zaloge, koreninski izločki (organske kisline) lahko mobilizirajo kalij iz nedostopnih v rastlinam dostopno obliko.

Živina potrebuje v presnovi sorazmerno malo kalija, zato ga večino izloči. Obenem rastline zelo dobro sprejemajo kalij in ga kopičijo tudi preko svojih fizioloških potreb. Ko se vsebnost kalija poveča, se zmanjšata vsebnosti magnezija (Mg) in natrija (Na) v krmi.

Zaradi teh spoznanj je treba s kalijem gnojiti zmerno. V priporočilih za strokovno utemeljeno gnojenje zato kot ustrezne odmerke K20 pri dobro preskrbljenih tleh strokovnjaki navajajo nekoliko nižje vrednosti, kot bi lahko bil dejanski odvzem kalija s travinja.

Kalij iz gnojnice in gnojevke je lahko zelo dostopen za rastline in tudi najbolj občutljiv za izpiranje. Druga košnja vsebuje običajno manj K kot prva. Čeprav je vsebnost kalija v krmi odvisna od različnih dejavnikov, med drugim tudi od starosti krme oziroma datuma košnje ter botanične sestave, se lahko na podlagi vsebnosti kalija v krmi precej natančno oceni ustreznost oskrbe rastlin s kalijem in ustreznost gnojenja. Dvokosni travniki so recimo primerno pognojeni s kalijem, če vsebuje krma prve košnje okrog 15 g, krma druge košnje pa 12 g kalija na kg sušine.

Krma z večkosnih travnikov in pašnikov naj bi z vidika optimalnih pridelkov vsebovala od 20 do 25 g kalija v sušini. Tako pridelana krma pa glede vsebnosti kalija ni najprimernejša za presušene krave.

Pomembna sta tudi magnezij (Mg) in natrij (Na)

Pomanjkanje magnezija (Mg) v krmi ali slaba dostopnost Mg v presnovi živali lahko povzroči hipomagnezijsko tetanijo. Dostopnost Mg v kravi je odvisna od vsebnosti dušika (N) in kalija (K) v krmi. Dnevne potrebe po Mg so 2,5 g/kravo za vzdrževanje in dodatnih 0,12 g magnezija na kg proizvedenega mleka. Pri zaužitju 15-16 kg krme dnevno in pri povprečni dostopnosti Mg iz krme (17 %) mora biti vsebnost Mg v sušini krme za proizvodnjo 25 kg mleka dnevno vsaj 0,20 %.

Gnojenje z dušikom običajno povečuje vsebnost Mg, obratno pa ga gnojenje oz. povečana dostopnost kalija znižuje. Vendar tudi velika vsebnost dušika v krmi zmanjša dostopnost magnezija.

Kmetijska tla so v Sloveniji k sreči na splošno že po naravi dobro preskrbljena z Mg. Zato pri gnojenju ni treba upoštevati magnezija tako kot fosfor in kalij. Magnezija primanjkuje ponekod na flišu (in včasih tudi na laporju), kar je občutno predvsem v vinogradih in deloma v sadovnjakih.

Krava v laktaciji potrebuje 7 g natrija (Na) za vzdrževanje +0,5 g/kg proizvedenega mleka. V krmi ga mora biti vsaj 0,15 %. Če ga je manj, ga lahko pokladamo živini v jasli, lahko pa gnojimo z nizko koncentriranimi K-gnojili, ki vsebujejo tudi Na.

Intenziteta gnojenja in plodnost črede

Ekonomičnost prireje se ne poveča samo s povečanjem produkcije mleka na kravo, temveč tudi s številom laktacij, ki jih je krava sposobna v življenju. Glavni razlog za kratko produktivno dobo je slaba plodnost, vzroki za to pa so lahko številni. Če obravnavamo samo gnojenje, potem je med drugim lahko vzrok široko razmerje med kalijem in natrijem (K:Na > 30), fitoestrogeni, prevelika vsebnost nitratov in/ali pomanjkanje fosforja v obrokih. V praksi je neposredno zvezo med vsebnostjo elementov v krmi ter gnojenjem in plodnostjo ponavadi zelo težko dokazati.

V krmi s travinja pogosto primanjkuje natrija in magnezija s stališča prehrane goveda, še posebej krav mlekaric. Na trgu so kalijeva gnojila, ki vsebujejo Na in Mg (npr. 40% K-sol, magnezij-kainit in druga ter v zadnjem času tudi gnojila iz morskih alg). Krma, ki vsebuje zadosti Na (in tudi Cu), je bolj okusna, zato jo živina več poje.

V zadnjem času se vse več pozornosti posveča žveplu. Zrak je z žveplom (S) manj onesnažen kot pred leti, zato s padavinami v tla pride le še okoli 10 kg S/ha letno. V sušini mrve mora biti koncentracija S 0,25 %, razmerje med dušikom in žveplom pa ne večje od 15:1. Križnice imajo povečane potrebe po žveplu. Teh je na travinju običajno sorazmerno malo.

Treba je vedeti, da je koreninski sistem travinja pretežno plitev in da se žveplo, podobno kot nitrat, izpira. Tako kot pri natriju je mogoče z mnogimi mineralnimi gnojili dati zadostne količine žvepla (odvzem = 20-30 kg S/ha letno), vendar je treba opozoriti, da preveč žvepla lahko hitro deluje škodljivo (antagonizem s Se in Cu; nasprotno delovanje).

Kako je z mikrohranili?

V krmi s travinja je ponavadi mangana (Mn) in železa (Fe) več, kot ga potrebuje živina. Večkrat se lahko pojavijo težave pri bakru (Cu). Povečano gnojenje z dušikom in večja vsebnost surovih beljakovin v krmi lahko zmanjša prebavljivost Cu. V krmi ga naj bo od 8-10 mg/kg.

Tudi vsebnost cinka (Zn) je za velike fiziološke potrebe lahko prenizka. 15-25 mg/kg ga zadošča za optimalno rast rastlin, vendar ga je premalo za krave v polni laktaciji. Potrebno ga je 30 mg/kg krme za vzdrževalne potrebe in 50 mg/kg krme za vzdrževanje + 25 kg mleka/dan.

Pomanjkanje Zn v krmi lahko povzroči presežek fosforja v tleh, ki prepreči sprejem in prenos Zn v rastlini. V takem primeru je treba uporabljati fiziološko kisla gnojila (urea, amonijska mineralna gnojila) in zmanjšati (ali za določen čas celo opustiti) gnojenje s fosforjem. V hujših primerih je treba uporabiti Zn gnojila (ZnSo4).

Nekaterih drugih mikrohranil (predvsem Co, Se in Mo) lahko včasih tudi primanjkuje, vendar je pomanjkanje zelo odvisno od talnega tipa, letine…, zato je za dodajanje teh elementov v krmo nujno treba prej opraviti temeljito analizo.

V zadnjem času strokovnjaki ugotavljajo kompleksne interakcije med S, Cu in Mo v krmi, predvsem pri prehrani prežvekovalcev. Od njihovih medsebojnih razmerij je lahko bolj odvisna biološka dostopnost kot od vsebnosti posameznega elementa v krmi. Če na travinje vračamo živinska gnojila, potem vračamo tudi mikroelemente in sčasoma lahko celo povečamo njihovo dostopnost v tleh ter povečamo njihov obtok.