travniki Archives

Prispevki

Zimska skrb za živali na kmetiji - Gorenc.si

Skrb za živali na kmetiji pozimi – nasveti za dobro počutje

Objavljeno: 18. 11. 2024/in Nerazvrščeno /by Marko Janžekovič

Zimski meseci prinašajo številne izzive za živali na kmetiji. Nizke temperature, veter, sneg in led lahko negativno vplivajo na njihovo zdravje in dobro počutje. Priprava na zimsko obdobje zahteva poseben pristop, saj vremenski pogoji ne vplivajo le na živali, ampak tudi na produktivnost in dolgoročno zdravje celotne kmetije. Zato je pomembno, da kmetje poskrbijo za ustrezne pogoje, ki bodo živalim omogočili preživeti zimo brez večjih težav.

Kdaj je prezimovanje na prostem primerno?

Za uspešno prezimovanje na prostem morajo biti živali v dobri kondiciji, kar zahteva suho voluminozno krmo, ki jim pomaga ohranjati toploto. Potrebe po krmi se v zimskem obdobju povečajo za približno 20 %, zato je treba to upoštevati pri pripravi zalog. Govedo dnevno zaužije okoli 25 kg mrve, ovce pa 3–4 kg, pri čemer pogosto izbirajo le najboljšo krmo. Zaradi velikega vnosa suhe krme se povečajo tudi potrebe po vodi.

Zagotavljanje primernega zavetja

Živali potrebujejo zaščito pred ekstremnimi vremenskimi razmerami. Pomembno je, da imajo dostop do suhega, toplega in dobro prezračenega zavetja, ki jih ščiti pred vetrom, dežjem in snegom. Zavetje mora biti prostorno in brez prepiha, saj lahko ta povzroči zdravstvene težave. Suha in čista tla v zavetju pa zmanjšujejo možnost za razvoj bolezni.

Prehrana in hidracija

V zimskem času se energetske potrebe živali povečajo, saj porabijo več energije za vzdrževanje telesne temperature. Zato je pomembno, da jim zagotovimo kakovostno in energijsko bogato krmo. Hranljiva krma, kot je suha mrva, podpira njihovo kondicijo in tudi pomaga pri ohranjanju toplote. Poleg tega morajo imeti živali ves čas dostop do sveže in nezamrznjene vode. Uporaba grelcev za vodo ali redno menjavanje vode lahko prepreči njeno zamrzovanje.

Skrb za živali – nega in higiena

Redna nega živali je bistvena za preprečevanje zdravstvenih težav. Posebno pozornost je treba nameniti kopitom in parkljem, saj lahko sneg in blato povzročita okužbe. Prav tako je pomembno, da so živali suhe, saj mokra dlaka zmanjšuje izolacijske lastnosti in povečuje tveganje za podhladitev.

Zdravstveni nadzor

Redni pregledi živali omogočajo zgodnje odkrivanje morebitnih zdravstvenih težav. Cepljenja in preventivni zdravstveni ukrepi so še posebej pomembni v zimskem času, ko so živali bolj dovzetne za bolezni. Prav tako je priporočljivo spremljati telesno kondicijo živali in po potrebi prilagoditi prehrano ter oskrbo.

Celoletna reja živali na prostem: prednosti in izzivi

Na Primorskem se vse več kmetij odloča za celoletno rejo živali na prostem, kar vključuje prezimovanje od decembra do marca in pašo v preostalem delu leta. Takšna reja zahteva poznavanje vremenskih razmer (temperatura, veter, padavine) in značilnosti območja (teren, vodotoki, plazovi). Prezimovanju na prostem se dobro prilagodijo krave dojilje, ovce, konji in plemenske telice, medtem ko so krave molznice in koze manj primerne.

Ustrezna skrb za živali in njihova zaščita pred neugodnimi vremenskimi razmerami, skladno z zakonodajo, ki predpisuje zaščito pred vetrom, soncem in suho zavetje za počitek, je ključnega pomena. Takšna reja prinaša številne koristi, med drugim zmanjšane stroške, boljšo odpornost živali, izboljšanje kakovosti tal in preprečevanje zaraščanja zemljišč.

4 glavni dejavniki za zaščito živali v mrzlem vremenu

Zagotovite ustrezno zavetje:
Poskrbite, da imajo živali v mrzlih razmerah dostop do primernega zavetja. To jim nudi zaščito pred vetrom, dežjem, snegom in ekstremnim mrazom. Zavetišče naj bo suho, toplo in dovolj prostorno za vse živali.
Skrb za ustrezno prehrano:
Povečajte količino in kakovost krme, saj živali v zimskih mesecih potrebujejo več energije za ohranjanje telesne toplote. Suha in hranljiva voluminozna krma je ključnega pomena.
Preverjajte zaloge vode:
Poskrbite, da imajo živali vedno dostop do sveže vode, ki ni zamrznjena. Redno pregledujte napajalnike in po potrebi odstranite led.
Opazujte znake podhladitve:
Bodite pozorni na znake podhladitve, kot so tresenje, počasnost ali zaspanost pri živalih. Če opazite te simptome, žival takoj premaknite na toplo in ji zagotovite ustrezno nego.

Ustrezna skrb za živali v zimskem času zahteva premišljeno načrtovanje in dosledno izvajanje ukrepov, ki zagotavljajo njihovo zdravje in dobro počutje. Zagotavljanje primernega zavetja, kakovostne prehrane, sveže vode, redne nege in zdravstvenega nadzora so bistveni elementi, ki bodo pomagali živalim preživeti zimo brez večjih težav. Takšna skrb ne vpliva le na dobrobit živali, temveč tudi na dolgoročno uspešnost in trajnost kmetovanja.

Viri:
www.canr.msu.edu
www.sparknotes.com
www.kmetijskizavod-ng.si

Vilice za bale Transfer in Transfer Supra - Gorenc

Učinkovito orodje za kmetovanje: Vilice za bale Transfer

Objavljeno: 17. 5. 2024/in Nerazvrščeno /by Marko Janžekovič

Ko vas bremenijo delovne zahteve in čas beži, vilice za bale prihranijo dragocene ure in olajšajo delo na kmetiji. Čas in učinkovitost sta pri kmetijskih opravilih ključnega pomena. Kakovostne vilice za bale omogočajo enostavno in učinkovito dvigovanje ter prenos večjih bal.

Modela Transfer in Transfer Supra, vsak s svojimi specifičnimi lastnostmi, kmetom omogočata hitrejše in lažje premikanje velikih količin bal. To znatno zmanjšuje fizično obremenitev in povečuje produktivnost.

Vilice za bale Transfer Supra – Prilagojene različnim potrebam

Zlasti model Transfer Supra izstopa zaradi svoje prilagodljivosti različnim premerom bal, ki se gibljejo od 100 do 160 cm. Nastavljivost po širini vilic omogoča popolno prilagajanje premeru bale, kar zagotavlja varen in stabilen prevoz. Ta funkcija je še posebej pomembna, če delate z balami različnih velikosti, saj omogoča vilicam, da se prilagodijo specifičnim potrebam in pogojem na terenu.

Transfer: Učinkovitost za manjše in srednje velike kmetije

Idealne so za manjše do srednje velike kmetije, omogočajo enostavno zlaganje in prenos okroglih bal. Z robustno konstrukcijo in enostavno pritrditvijo na različne kmetijske stroje so te vilice prilagodljive in zanesljive pri vsakodnevnih opravilih.

Transfer Supra: Zahtevnejša naloga, večja zmogljivost

Z večjo nosilnostjo in širšim razponom so te vilice namenjene zahtevnejšim nalogam na večjih kmetijah. Z dodatnimi funkcijami, kot je hidravlično prilagajanje širine, Transfer Supra omogoča hitrejše in učinkovitejše ravnanje z večjimi balami, kar še dodatno poveča učinkovitost dela.

Oba modela vilic sta opremljena s trpežnimi zobmi iz kaljenega jekla, ki zagotavljajo dolgo življenjsko dobo in minimalno vzdrževanje kljub pogosti uporabi v zahtevnih kmetijskih pogojih. Vilice preprečujejo padec bal med prevozom, kar je bistveno za varno delovno okolje.

Tehnične podrobnosti in robustnost vilic Transfer

Modeli vilic Transfer, Transfer R in Transfer D so zasnovani za optimalno prilagajanje in učinkovitost. Vilice za bale Transfer in Transfer R imajo razmak med vilicami 95 cm, medtem ko ima model Transfer D razmak 90 cm. Vsi modeli imajo priklop I./II. in nosilnost do 1800 kg, pri čemer teže variirajo od 60 do 156 kg, kar zagotavlja robustnost in vzdržljivost za različne kmetijske potrebe.

Napredne specifikacije vilic Transfer Supra

Vilice Transfer Supra so na voljo v različicah M, P in MD, ki nudijo prilagodljivost z minimalnim razmakom vilic od 20 cm do maksimalnega 110 cm. Te vilice so primerne za priklop I./II., z nosilnostjo do 2.000 kg. Teže se gibljejo od 122 do 208 kg, kar omogoča močno podporo pri varnem prenosu večjih in težjih bal. Ta model je idealen za zahtevnejše kmetijske operacije, ki potrebujejo večjo prilagodljivost in zmogljivost.

Vlaganje v kakovostne vilice za bale, kot so vrste vilic Transfer in Transfer Supra, predstavlja izboljšanje delovnih procesov, dolgoročno pa tudi investicijo v zdravje in dobro počutje zaposlenih na kmetiji.

Na kmetijah z uporabo vilic Transfer povečajo svojo produktivnost ter hkrati zmanjšajo tveganje za poškodbe, ki so pogosto posledica ročnega premikanja težkih bremen.

Košnja in prostoživeče živali: Pravilne tehnike za njihovo dobrobit

Objavljeno: 17. 5. 2024/in Nerazvrščeno /by Marko Janžekovič

Ko se v spomladanskem času narava prebuja, se kmetje lotijo košnje večjih površin. Predvsem travnikov in pašnikov, kar je pomembno za vzdrževanje kmetijskih površin. Vendar pa ta običajna dejavnost predstavlja veliko tveganje za prostoživeče živali, zlasti za mladiče srnjadi in gnezdeče ptice, ki se v visoki travi skrivajo pred plenilci.

Zato je bistveno upoštevati smernice, ki zmanjšujejo nevarnost za te ranljive skupine prostoživečih in divjih živali.

Košnja in ustrezna predpriprava

Pred košnjo je pomembno, da kmetje opravijo temeljit pregled travnika. Tako lahko identificirajo morebitna legla ali gnezda divjih živali. To lahko storijo z uporabo ročnih orodij za pregled visoke trave. Ali z uporabo brezpilotnih letalnikov (dronov), ki omogočajo pregled večjih površin brez motenja živali.

Po identifikaciji legel je potrebno prilagoditi načrt košnje tako, da se izognete neposredni košnji teh območij. Ali pa košnjo v teh območjih opravite ročno, s tem se zmanjša tveganje za poškodbe živali.

Košnja – pravilna tehnika

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja na pomembnost pravilnih tehnik košnje, ki lahko preprečijo nesrečno usodo mnogih živali.

Priporočena metoda je košnja od sredine travnika proti robovom, kar živalim omogoča varno umikanje. Ta tehnika, skupaj z dodatnimi preventivnimi ukrepi, kot so vizualni in zvočni signali na kmetijskih strojih, pripomore k ohranjanju divje favne.

Na večjih površinah pa je potrebno najprej pokositi dva vzdolžna pasova njive ob robu, nato pa začeti s košnjo od notranjega dela travnika navzven. Travnike, ki ležijo ob cestah, je treba kositi vzporedno s cestiščem in v smeri stran od cestišča, da divjad in druge živali ne uidejo na cesto.

Zakonski predpisi

Poleg zgoraj opisanega zakonodaja predpisuje obvezno uporabo preventivnih sredstev med kmetijskimi opravili za zaščito divjadi. Na traktorjih naj se uporabijo verige, ki s hrupom odganjajo živali.

Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje habitatov je strogo prepovedano v obdobjih, ko divje živali gnezdijo ali polegajo.
Zato MKGP še posebej opozarja na možnosti, ki vplivajo na zaščito prostoživečih živalskih vrst.

Zakon o divjadi in lovstvu v 32. členu določa:

(1) Pri rabi kmetijskih zemljišč se upoštevajo usmeritve iz načrtov za upravljanje z divjadjo.
(2) Fitosanitarna sredstva za varstvo kmetijskih kultur se smejo uporabljati samo v skladu s predpisi o uporabi teh sredstev in na način, ki divjad najmanj ogroža.
(3) Če se z uporabo fitosanitarnih sredstev povzroči pogin ali obolelost divjadi, je povzročitelj za povzročeno škodo odgovoren po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti.
(4) Pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ki ogrožajo divjad, je potrebno obvezno uporabljati preventivna sredstva in načine dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. Republika Slovenija subvencionira nabavo teh sredstev, lastniki in drugi upravljavci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati.
(5) Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je prepovedano v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom.
(6) V kmetijski krajini si mora lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti.

Povzetek

Košnja je neizogiben del kmetijske prakse, vendar je mogoče z nekaj previdnostnimi ukrepi zmanjšati njene negativne vplive na prostoživeče in divje živali. Z upoštevanjem zakonskih predpisov in smernic lahko kmetje prispevajo k ohranjanju biodiverzitete. Hkrati pa zagotavljajo, da njihove dejavnosti ne ogrožajo življenja prostoživečih živalskih vrst.

To izboljša bivalne razmere divjih živali, obenem pa prispeva k bolj etičnemu in trajnostno naravnanemu kmetijstvu.

Vir:
www.gov.si
www.lovska-zveza.si

Prikaz prijaznega načina košnje:
Lovska družina Radenci

Njivski valj Roler: Ključ do hitrejše kaljivosti - Gorenc.si

Njivski valj Roler: Ključ do hitrejše kaljivosti in zanesljivejše rasti

Objavljeno: 19. 3. 2024/in Nerazvrščeno /by Marko Janžekovič

V svetu kmetijstva, kjer je vsak korak v procesu obdelave tal ključnega pomena za uspeh pridelka, igrajo njivski valji nepogrešljivo vlogo. Med široko paleto orodij, ki kmetom pomagajo pri pripravi in vzdrževanju polj, se njivski valj Roler izpostavlja kot izjemno učinkovita rešitev za valjanje in utrjevanje njiv, travnikov in drugih terenov.

Kaj so njivski valji?

Njivski valji so kmetijska orodja, namenjena utrjevanju tal po setvi, kar pomaga pri ohranjanju vlage v tleh, izboljšuje stik semen s tlemi in s tem povečuje kaljivost. Uporabljajo se lahko tudi za zgladitev površine tal, kar olajša naslednje faze obdelave in skrbi za rastline.

Njivski valji nekoč in danes

Razvoj njivskih valjev skozi čas odraža napredek in inovacije v kmetijski tehnologiji. Prvi valji, ki so jih uporabljali kmetje, so bili preprosti lesenih valji, ki so jih vlekli konji ali voli. Ti zgodnji valji so bili učinkoviti pri zbijanju zemlje, vendar so imeli omejene zmogljivosti in niso omogočali dodatne obtežitve ali prilagajanja različnim tipom tal. Z razvojem mehanizacije in uvajanjem traktorjev v kmetijstvo so se pojavili tudi bolj napredni kovinski valji, ki so omogočali večjo natančnost in učinkovitost pri pripravi tal.

Današnji njivski valji, kot je Roler, so plod let raziskav in razvoja ter vključujejo napredne funkcije, kot so gibljivi priklopi in možnost dodatne obtežitve. Te inovacije omogočajo kmetom, da natančneje nadzorujejo pritisk valja na tla, kar je ključnega pomena za optimalno kaljivost semen in zadrževanje vlage. Poleg tega sodobni valji omogočajo hitrejše in bolj enakomerno valjanje večjih površin, kar povečuje produktivnost in zmanjšuje čas, potreben za pripravo tal.

Zanimivost, ki spremlja razvoj njivskih valjev, je tudi njihova vsestranskost. Poleg osnovne funkcije utrjevanja tal po setvi in izboljšanja stika semen s tlemi, se valji uporabljajo tudi za zgladitev površine tal po zimskem oranju, kar olajša dostop in delo s kmetijskimi stroji.

Razvoj njivskih valjev od preprostih lesenih orodij do visokotehnoloških kmetijskih strojev odraža nenehno prizadevanje za izboljšanje kmetijskih praks in povečanje produktivnosti. Njivski valj Roler je primer sodobne kmetijske opreme, ki združuje tradicijo in inovacijo.

Prednosti njivskega valja Roler

Njivski valj Roler je zasnovan tako, da zadovolji potrebe sodobnega kmetijstva. Njegove glavne prednosti vključujejo:

• Vsestranskost uporabe: Roler je primeren za uporabo na različnih vrstah tal, od njiv do travnikov in pašnikov, ter je učinkovit pri valjanju širokega spektra kultur, vključno s pšenico, koruzo in travo.
• Utrjevanje terena: Valj je nepogrešljiv pri utrjevanju različnih terenov, kar zagotavlja boljšo kaljivost posevkov in zadrževanje vlage na obdelanih površinah.
• Dodatna obtežitev: Čep valja omogoča dodatno obtežitev s poljubnim polnilom, kot sta voda ali mivka, kar povečuje njegovo učinkovitost.

Tehnične specifikacije

Njivski valj Roler je na voljo v več velikostih, kar omogoča prilagoditev potrebam posamezne kmetije. Njegove ključne specifikacije vključujejo različne delovne širine od 200 cm do 290 cm in možnost dodatne obtežitve, ki zagotavlja optimalen pritisk na tla.

Gibljiv priklop za enakomerno pritiskanje

Eden od glavnih tehničnih dosežkov valja Roler je njegov gibljiv priklop, ki omogoča, da se valj samodejno prilagaja podlagi in nanjo enakomerno pritiska po celotni površini. To zagotavlja učinkovitejše utrjevanje tal in boljše pogoje za rast rastlin.

V svetu, kjer je vsak korak v procesu kmetovanja pomemben, je njivski valj Roler kot ključno orodje za kmete, ki iščejo zanesljivo rast in hitrejšo kaljivost svojih pridelkov. Z njegovo pomočjo lahko kmetje izboljšajo učinkovitost svojega dela na polju in zagotovijo, da bodo njihove rastline imele najboljše možne pogoje za uspeh.

Travniška brana Graser: Ključ do učinkovitega upravljanja površin

Objavljeno: 18. 1. 2024/in Nerazvrščeno /by Bojan Sizgoric

Brane so že stoletja ključno orodje v kmetijstvu, uporabljene za pripravo in obdelavo zemlje. Zgodovinsko so brane igrale pomembno vlogo pri preoblikovanju neobdelane zemlje v rodovitna polja, ki so omogočila intenzivnejše in učinkovitejše kmetovanje. Običajno so jih vlekli konji ali druga delovna živina, danes pa so prilagojene za uporabo s traktorji.

Brane se uporabljajo za drobljenje, glajenje in zračenje tal, kar je ključno za spodbujanje rasti rastlin in izboljšanje kakovosti pridelkov.
Razvoj modernih bran, kot je “Travniška brana Graser” podjetja Gorenc, je odraz nenehnega napredka v kmetijski tehnologiji, ki združuje tradicionalne metode z inovacijami za učinkovitejše kmetovanje.

Travniška brana Graser predstavlja ključno orodje za vsakega sodobnega kmeta in lastnika zemljišč. Zasnovana za izboljšanje zračnosti tal, odstranjevanje mrtve zastirke in ravnanje gomil, je ta brana bistvena za zdravje in plodnost travnikov.

Travniška brana Graser predstavlja unikatno rešitev za vzdrževanje različnih vrst travnatih površin, kot so pašniki, travniki in golf igrišča. S svojim posebnim slogom omogoča učinkovito nego in ohranjanje kakovosti teh površin.

1. Funkcionalnost in prednosti

Travniška brana Graser omogoča kmetom in lastnikom zemljišč, da ohranjajo svoje površine v optimalnem stanju. Z učinkovitim odstranjevanjem mrtve trave, prezračevanjem zgornje plasti zemlje in preprečevanjem nastanka zastirke ta brana spodbuja boljšo rast trave in preprečuje bolezni, saj izpostavlja glive in bakterije sončni svetlobi.

2. Uporaba in vzdrževanje

Travniška brana je enostavna za uporabo in vzdrževanje. Zasnovana za priključitev na traktor je idealna za uporabo v kombinaciji s plugom in drugimi orodji za pripravo polj za setev. Brana je izjemno učinkovita v boju proti plevelu in pripravi tal za setev.

3. Tehnične specifikacije

Travniške brane Graser se razlikujejo glede na model. Na voljo so različne delovne širine, od 190 do 590 cm, odvisno od modela. Opremljene so z enodelnim ali tridelnim ogrodjem. Modeli 400 H in 600 H imajo hidravlično zapiranje, medtem ko imajo preostali modeli ročno zapiranje. Teže bran se gibljejo od 140 kg do 550 kg.

4. Trajnost in okoljski vidiki

V dobi, ko trajnost postaja ključna, brana Graser ponuja ekološko učinkovito rešitev. Kot orodje, ki pomaga vzdrževati zdravje tal, se ujema s sodobnimi načeli trajnostnega kmetijstva.

Travniška brana Graser je več kot le kmetijski pripomoček; je simbol inovativnosti in prilagodljivosti v sodobnem kmetijstvu. Njena vloga pri izboljšanju zdravja in plodnosti travnikov ter pašnikov odraža pomen trajnostnega upravljanja kmetijskih zemljišč.

Z njo lahko kmetje in lastniki zemljišč učinkovito ohranjajo kakovost svojih površin, hkrati pa prispevajo k ohranjanju naravnega okolja.

Uporaba brane Graser je korak proti ekološko odgovornemu in gospodarsko učinkovitemu pristopu k upravljanju kmetijskih in travniških površin, ki združuje dediščino tradicionalne obdelave z modernimi tehnološkimi rešitvami.

Lokalno kmetijstvo je zelo pomembno pri Avstrijcih

Objavljeno: 14. 1. 2023/in Nerazvrščeno /by Marko Janžekovič

Lokalno kmetijstvo je zelo pomembno in tudi priljubljeno v Avstriji. Tako je vsaj po Študiji inštituta za tržne raziskave KeyQUEST, ki je pokazala, da avstrijsko prebivalstvo svoje kmetijstvo ocenjuje zelo pozitivno. Večina anketirancev je prepričana, da je kmetijstvo nujno za družbo in da bo tako ostalo tudi v prihodnje.

To je presenetilo celo tamkajšnje kmete, saj pred raziskavo niso imeli tega občutka.

Raziskava se je ukvarjala s podobo kmetijstva v družbi in ugotavljala, katera kmetijska vprašanja zanimajo prebivalce Avstrije in kaj si želijo od kmetijstva.

Študija je bila izvedena v okviru projekta “Medkmetijska izobraževalna pobuda za kmetijsko komunikacijo“.

94 % prebivalstva Avstrije ima pozitivno mnenje o (lokalnem) kmetijstvu.

94 % anketirancev je navedlo, da imajo pozitiven odnos do kmetijstva. 34 % jih ima celo zelo pozitivno mnenje o kmetijstvu.

Zavedajo se, da je prav zaradi kmetov to čudovita dežela, vredna življenja! Saj vsak dan pridelujejo hrano vrhunske kakovosti z najvišjimi proizvodnimi standardi. Skrbijo za naravne krajine in gospodarijo z alpskimi pašniki ter gozdovi, ki jih lahko uživajo kot rekreacijska območja.

Pri tem je presenetljivo, da kmetje sami menijo, da je njihova podoba precej bolj negativna. Le 51 % jih ima vtis, da jih družba vidi pozitivno.

Veliko zavedanje o pomenu številnih storitev, ki jih zagotavlja lokalno kmetijstvo.

90 % vprašanih je prepričanih, da domače kmetijstvo zagotavlja oskrbo z visokokakovostnimi živili – to je zagotovo osrednja naloga kmetov in najbolj očitna storitev, ki jo opravljajo. Vendar pa je visoko tudi zavedanje o bolj daljnosežnem pomenu in storitvah: 83 % se jih zaveda, da kmetijstvo ureja pokrajino in tako pomembno prispeva k njeni podobi. V skladu s tem jih 92 % meni, da je nemoteno delovanje kmetijstva pomembno za kakovost življenja v državi, 90 % pa jih kmetijstvo vidi kot pomembno sestavino avstrijske kulture. Prav tako je 83 % vprašanih prepričanih, da je znanje o kmetijstvu tako pomembno, da bi ga morali poučevati kot obvezni predmet v šoli.

Kakovost, poreklo in dobro počutje živali so najbolj zanimive teme

Glede na študijo so za družbo še posebej zanimive tri teme. Kakovost živil, ravnanje z živalmi in poreklo živil. Kar 83 % anketirancev že namenoma kupuje izdelke z višjimi standardi dobrega počutja živali. 87 % jih je pripravljenih plačati več za izdelke z višjimi standardi dobrega počutja živali.

Lokalno kmetijstvo se bo v prihodnosti prav tako štelo za pomembno

Poklic kmeta bo za družbo pomemben tudi v prihodnosti – o tem je prepričanih 85 % vseh anketirancev. Tako je kmetijstvo na drugem mestu, celo pred učitelji, raziskovalci, policisti in socialnimi delavci. Pomembnejši se zdijo le zdravniki. Zato je pomembno, da mladi doživljajo poklic kmeta kot privlačen in da se želijo v prihodnosti odločiti za kmetovanje kot poklic. Pri tem je na primer odločilno, da se domače kmetijstvo še naprej razvija na inovativen način.

Vir:
info.bml.gv.at

Se splača najeti dodatna kmetijska zemljišča (njive in travnike)?

Objavljeno: 20. 8. 2021/in Nerazvrščeno /by Marko Janžekovič

Zemlja je omejena dobrina in kmetje, ki želijo rasti, se vedno pogosteje srečujejo z vprašanjem: se splača najeti še dodatna zemljišča? Zlasti v območjih z intenzivnim kmetovanjem so tudi najemnine vedno višje. Kje je meja, do katere se še splača najeti njivo ali travnik?

Poljedelstvo

Poljedelske kmetije so praviloma tržno usmerjene in zanje je najem dodatnih površin smiseln, če bo najemnina nižja, kot znaša prihodek od najete površine z odštetimi stroški. Prihodek je enak vrednosti prodanega pridelka + vrednosti neposrednih plačil. Vrednost okoljskih plačil ali vrednost plačil za kmetovanje v omejenih pogojih se ne upoštevata, ker sta namenjeni za plačilo dodatnih ukrepov (kritje dodatnih stroškov) oziroma pokritju izpada pridelka zaradi naravnih omejitev.

V poljedelstvu je velik del prihodka odvisen od neposrednih plačil, zato je pri določanju višine najemnine bistveno, ali bomo z najeto površino prejeli tudi plačilne pravice oziroma ali imamo višek plačilnih pravic, ki jih bomo lahko uveljavili na najeti površini.

Zaradi velikega vpliva, ki ga imajo ukrepi kmetijske politike na prihodkovnost kmetovanja, je smiselno sklepati pogodbe za najem za takšno obdobje, kot so znani ukrepi kmetijske politike.

Praviloma se nam ne izplača najeti zemljišča, za katerega bi morali plačati najvišjo možno najemnino, enako izračunani zemljiški renti. Računati moramo tudi na določen dobiček, s katerim pokrijemo podjetniško tveganje, saj je zelo verjetno, da bomo imeli še kakšne nepredvidene stroške ali se bodo pojavili kakšni zunanji dejavniki, ki bodo povzročili izpad pridelka.

S podjetniškim dobičkom si ustvarimo rezervo za slabe čase (letine). Izračunamo si ga v obliki pavšala (npr.: 100 €/ha letno) ali pa v določenem deležu od zemljiščne rente (npr.: 1/3). Po odbitju podjetniškega dobička dobimo vzdržno najemnino.

Travniki

Običajno travniki niso namenjeni tržnemu pridelovanju, temveč za pridelavo krme za lastne potrebe. Tako pri računanju možne najemnine izhajamo iz stroškov, ki bi jih imeli, če bi morali manjkajočo krmo kupiti. Pri tem je najlažje izhajati iz cene bal. Izračunamo, koliko bi bila lastna cena bal na najeti površini, in jo primerjamo s tržno ceno bal. Zgled: na hektar najetega travnika pridobimo lahko 27 bal (neto pridelek suhe snovi 7,5), stroški za gnojila in morebitno dosejavanje (obnovo) 80 €/ha, spremenljivi stroški strojnih del – lastnih in najetih (košnja, spravilo, baliranje, ovijanje) še 590 €/ha, stroški dela še 180 €/ha. Skupaj stroški znesejo 850 €/ha. Po odštetju neposrednih plačil (recimo, da ta znašajo 230 €/ha) ostane 620 €/ha oziroma nas ena bala stane 23 €.

Lastno ceno bal sedaj primerjamo s ceno kupljenih bal. Pri nakupu bal moramo upoštevati tudi stroške prevoza od prodajalca do domače kmetije, po drugi strani pa z dokupom krme vnašamo na kmetijo dodatna rastlinska hranila in je zato potrebno dokupiti manj mineralnih gnojil. Ob upoštevanju 50 % izkoriščenosti so hranila (predvsem dušik in fosfor, kalija je na govedorejskih kmetijah tako že preveč in zato ni upoštevan) v bali vredna okoli 6 €.

Seveda moramo upoštevati še druge vidike: obtežba živali, možne površine za razvoz gnojevke, večji nadzor nad kakovostjo krme…, ki bolj govorijo v prid najema pred dokupom krme. Pomembno besedo ima še ekonomika živinorejske prireje in nima smisla računati s ceno bal 40 € ali celo več, ker takšne cene trenutne cene mleka in mesa enostavno ne prenesejo.

Zelo enostaven kriterij pri računanju je primerjava med ceno mleka in ceno bale: koliko centov dobimo za liter mleka, toliko evrov lahko največ stane bala standardne velikosti in kakovosti.

Zaključek

Načeloma se večanje kmetije z najemom izplača, saj pomeni večji obrat, boljši izkoristek osnovnih sredstev in s tem bolj donosno kmetovanje. Vendar moramo pred najemom dodatnih površin dobro preračunati, koliko nas lahko stane najemnina. Zaradi previsoke najemnine se znižajo razpoložljiva sredstva za plačilo delovnih ur oziroma zaslužek kmeta ter poslabša gospodarnost kmetije.

V gospodarsko slabših letih imamo lahko tudi večje težave z likvidnostjo. V trenutni situaciji na višino najemnine bistveno vplivajo plačilne pravice. Te se lahko z naslednjo finančno perspektivo precej spremenijo, kar je potrebno upoštevati pri dolgoročnih najemnih pogodbah.

Ravno tako lahko precejšnje spremembe prinese uvedba nepremičninskega davka, o katerem se pri nas že dolgo govori. Verjetno bodo lastniki zemljišč ta davek želeli prevaliti na ramena najemnikov.

Gnojenje pašnikov in travnikov ter fiziološke potrebe živine

Objavljeno: 24. 4. 2021/in Nerazvrščeno /by Marko Janžekovič

Gnojenje travinja z dušikom

Dušik močno pospešuje rast. Pridelek, glede količine kot tudi kakovosti (vsebnost energije in beljakovin), narašča v čistih posevkih trav z rastočimi odmerki N (dušika). V poskusih na različnih koncih Evrope so ugotovili ekonomsko pozitivno delovanje N pri odmerkih od 200 do 600 kg N/ha. V različnih poskusih so statistično značilno največje pridelke dobili z 60 kg N/ha za vsako košnjo v 4-kosnem sistemu.

V deželah EU pogosto uporabljajo faktor Y10, ki pomeni, da se splača dodajati N, dokler je prirast suhe snovi s travinja vsaj 10 kg na kg dodanega N. V večini primerov so bili odmerki od 250 – 300 kg N/ha najbolj ekonomični. Izkoriščanje dušika in s tem obenem velikost pridelka je odvisna tudi od vsebnosti dostopne vode v tleh, najprej od padavin ter tudi od zaloge dostopne vode do 1 m globine.

V splošnem se ugotavlja, da je za kakovostno osnovno krmo treba dati cca. 60 kg mineralnega dušika / ha (poleg dušika iz živinskih gnojil) za vsako GVŽ (št. glav velike živine). Torej, če redimo 2,5 GVŽ, moramo dati cca. 125 kg N/ha z mineralnimi gnojili.

Skrb za kakovost krme s travinja pri visokih odmerkih dušika

Pri velikih odmerkih N se v mladi krmi s travinja nakopiči prekomerna količina surovih beljakovin (predvsem neproteinskega N) ter lahko tudi velike količine nitrata (NO3). Ugotovili so, da vsebnost nitrata v uveli silaži ne sme biti večja kot 0,75 % (= 7500 mg/kg), drugače lahko pride do pojava methemoglobinemije v krvi krav. To pomeni, če se več kot 50 % hemoglobina spremeni v methemoglobin, potem kri ne more prenašati več zadosti kisika, kar privede do poškodb organov, ki rabijo več 02, lahko pa tudi do spontanih splavov.

Pri paši je kritična vsebnost NO3 večja, ker je stopnja sprejema suhe snovi pri paši počasnejša (manj naenkrat), kot pri krmljenju v hlevu. Do povečane vsebnosti nitrata prihaja predvsem jeseni, ko je slabša osvetlitev in s tem v rastlinah manj energije za pretvorbo nitrata v amidno obliko.

Nekateri so tudi poročali, da prekomerno gnojenje z dušikom lahko vodi v pomanjkanje nekaterih elementov v krmi, še posebej bakra (Cu), kobalta (Co), selena (Se), mangana (Mn) in joda (I).

Po priporočilih strokovnjakov bi naj gnojili s 40-50 kg N/ha za posamezno košnjo ter do 150 kg mineralnega N/ha na intenzivnih pašnikih (za 2,5 GVŽ/ha). Pri jesenski paši ali košnji priporočamo manjše obroke dušika (30-40 kg N/ha). Smatrajo namreč, da so taki odmerki dušika glede zdravja živali popolnoma varni.

Problem kalija v obtoku travinja

Na travniških kmetijah se pogosto zgodi, da po nekaj letih rednega gnojenja z mineralnimi in živinskimi gnojili z analizo ugotovimo prekomerno povečanje rastlinam dostopnega kalija v tleh. To povečanje je deloma odvisno od talnega tipa (od vrste glinenih mineralov) ter posredno zaradi povečanja pridelkov zaradi gnojenja. Predvsem gnojenje z dušikom povečuje kopičenje kalija v mrvi. Pri večjih pridelkih je tudi več korenin, ki bolje izkoriščajo talne zaloge, koreninski izločki (organske kisline) lahko mobilizirajo kalij iz nedostopnih v rastlinam dostopno obliko.

Živina potrebuje v presnovi sorazmerno malo kalija, zato ga večino izloči. Obenem rastline zelo dobro sprejemajo kalij in ga kopičijo tudi preko svojih fizioloških potreb. Ko se vsebnost kalija poveča, se zmanjšata vsebnosti magnezija (Mg) in natrija (Na) v krmi.

Zaradi teh spoznanj je treba s kalijem gnojiti zmerno. V priporočilih za strokovno utemeljeno gnojenje zato kot ustrezne odmerke K20 pri dobro preskrbljenih tleh strokovnjaki navajajo nekoliko nižje vrednosti, kot bi lahko bil dejanski odvzem kalija s travinja.

Kalij iz gnojnice in gnojevke je lahko zelo dostopen za rastline in tudi najbolj občutljiv za izpiranje. Druga košnja vsebuje običajno manj K kot prva. Čeprav je vsebnost kalija v krmi odvisna od različnih dejavnikov, med drugim tudi od starosti krme oziroma datuma košnje ter botanične sestave, se lahko na podlagi vsebnosti kalija v krmi precej natančno oceni ustreznost oskrbe rastlin s kalijem in ustreznost gnojenja. Dvokosni travniki so recimo primerno pognojeni s kalijem, če vsebuje krma prve košnje okrog 15 g, krma druge košnje pa 12 g kalija na kg sušine.

Krma z večkosnih travnikov in pašnikov naj bi z vidika optimalnih pridelkov vsebovala od 20 do 25 g kalija v sušini. Tako pridelana krma pa glede vsebnosti kalija ni najprimernejša za presušene krave.

Pomembna sta tudi magnezij (Mg) in natrij (Na)

Pomanjkanje magnezija (Mg) v krmi ali slaba dostopnost Mg v presnovi živali lahko povzroči hipomagnezijsko tetanijo. Dostopnost Mg v kravi je odvisna od vsebnosti dušika (N) in kalija (K) v krmi. Dnevne potrebe po Mg so 2,5 g/kravo za vzdrževanje in dodatnih 0,12 g magnezija na kg proizvedenega mleka. Pri zaužitju 15-16 kg krme dnevno in pri povprečni dostopnosti Mg iz krme (17 %) mora biti vsebnost Mg v sušini krme za proizvodnjo 25 kg mleka dnevno vsaj 0,20 %.

Gnojenje z dušikom običajno povečuje vsebnost Mg, obratno pa ga gnojenje oz. povečana dostopnost kalija znižuje. Vendar tudi velika vsebnost dušika v krmi zmanjša dostopnost magnezija.

Kmetijska tla so v Sloveniji k sreči na splošno že po naravi dobro preskrbljena z Mg. Zato pri gnojenju ni treba upoštevati magnezija tako kot fosfor in kalij. Magnezija primanjkuje ponekod na flišu (in včasih tudi na laporju), kar je občutno predvsem v vinogradih in deloma v sadovnjakih.

Krava v laktaciji potrebuje 7 g natrija (Na) za vzdrževanje +0,5 g/kg proizvedenega mleka. V krmi ga mora biti vsaj 0,15 %. Če ga je manj, ga lahko pokladamo živini v jasli, lahko pa gnojimo z nizko koncentriranimi K-gnojili, ki vsebujejo tudi Na.

Intenziteta gnojenja in plodnost črede

Ekonomičnost prireje se ne poveča samo s povečanjem produkcije mleka na kravo, temveč tudi s številom laktacij, ki jih je krava sposobna v življenju. Glavni razlog za kratko produktivno dobo je slaba plodnost, vzroki za to pa so lahko številni. Če obravnavamo samo gnojenje, potem je med drugim lahko vzrok široko razmerje med kalijem in natrijem (K:Na > 30), fitoestrogeni, prevelika vsebnost nitratov in/ali pomanjkanje fosforja v obrokih. V praksi je neposredno zvezo med vsebnostjo elementov v krmi ter gnojenjem in plodnostjo ponavadi zelo težko dokazati.

V krmi s travinja pogosto primanjkuje natrija in magnezija s stališča prehrane goveda, še posebej krav mlekaric. Na trgu so kalijeva gnojila, ki vsebujejo Na in Mg (npr. 40% K-sol, magnezij-kainit in druga ter v zadnjem času tudi gnojila iz morskih alg). Krma, ki vsebuje zadosti Na (in tudi Cu), je bolj okusna, zato jo živina več poje.

V zadnjem času se vse več pozornosti posveča žveplu. Zrak je z žveplom (S) manj onesnažen kot pred leti, zato s padavinami v tla pride le še okoli 10 kg S/ha letno. V sušini mrve mora biti koncentracija S 0,25 %, razmerje med dušikom in žveplom pa ne večje od 15:1. Križnice imajo povečane potrebe po žveplu. Teh je na travinju običajno sorazmerno malo.

Treba je vedeti, da je koreninski sistem travinja pretežno plitev in da se žveplo, podobno kot nitrat, izpira. Tako kot pri natriju je mogoče z mnogimi mineralnimi gnojili dati zadostne količine žvepla (odvzem = 20-30 kg S/ha letno), vendar je treba opozoriti, da preveč žvepla lahko hitro deluje škodljivo (antagonizem s Se in Cu; nasprotno delovanje).

Kako je z mikrohranili?

V krmi s travinja je ponavadi mangana (Mn) in železa (Fe) več, kot ga potrebuje živina. Večkrat se lahko pojavijo težave pri bakru (Cu). Povečano gnojenje z dušikom in večja vsebnost surovih beljakovin v krmi lahko zmanjša prebavljivost Cu. V krmi ga naj bo od 8-10 mg/kg.

Tudi vsebnost cinka (Zn) je za velike fiziološke potrebe lahko prenizka. 15-25 mg/kg ga zadošča za optimalno rast rastlin, vendar ga je premalo za krave v polni laktaciji. Potrebno ga je 30 mg/kg krme za vzdrževalne potrebe in 50 mg/kg krme za vzdrževanje + 25 kg mleka/dan.

Pomanjkanje Zn v krmi lahko povzroči presežek fosforja v tleh, ki prepreči sprejem in prenos Zn v rastlini. V takem primeru je treba uporabljati fiziološko kisla gnojila (urea, amonijska mineralna gnojila) in zmanjšati (ali za določen čas celo opustiti) gnojenje s fosforjem. V hujših primerih je treba uporabiti Zn gnojila (ZnSo4).

Nekaterih drugih mikrohranil (predvsem Co, Se in Mo) lahko včasih tudi primanjkuje, vendar je pomanjkanje zelo odvisno od talnega tipa, letine…, zato je za dodajanje teh elementov v krmo nujno treba prej opraviti temeljito analizo.

V zadnjem času strokovnjaki ugotavljajo kompleksne interakcije med S, Cu in Mo v krmi, predvsem pri prehrani prežvekovalcev. Od njihovih medsebojnih razmerij je lahko bolj odvisna biološka dostopnost kot od vsebnosti posameznega elementa v krmi. Če na travinje vračamo živinska gnojila, potem vračamo tudi mikroelemente in sčasoma lahko celo povečamo njihovo dostopnost v tleh ter povečamo njihov obtok.