Sončna energija postaja vse pomembnejši vir obnovljive energije na kmetijah. Z naraščajočimi stroški elektrike in potrebo po trajnostnem razvoju se sončne elektrarne izkazujejo za dobro rešitev za kmete, ki želijo zmanjšati stroške in povečati energetsko neodvisnost.

Elektrika je nujna ne le za pogon strojev, kot so sistemi za molžo, ampak tudi za osvetlitev in ogrevanje vode. Kmetije po vsej Sloveniji že izkoriščajo to tehnologijo; leta 2023 je bilo registriranih okoli 450 kmetij s povprečno močjo sončnih elektrarn med 25 in 30 kW.

Kmetje lahko pridobijo tudi subvencije prek javnih razpisov, kar še dodatno spodbuja širitev teh rešitev na podeželju.

V tem članku bomo predstavili prednosti in izzive uporabe sončne energije na kmetijah ter kako lahko kmetje izkoristijo različne finančne spodbude.

Prednosti sončne energije na kmetijah

1. Prihranki pri stroških
   Eden največjih izzivov kmetij so visoki stroški električne energije, še posebej na tistih, ki potrebujejo velike količine elektrike za namakanje, hlajenje ali molžo. Sončna energija omogoča znatno znižanje stroškov, saj kmetije same proizvajajo večino potrebne energije.
2. Dolgotrajna investicija
   Solarni sistemi imajo življenjsko dobo več kot 25 do 30 let. Ko je sistem nameščen, zahteva zelo malo vzdrževanja, kar pomeni, da lahko kmetje skozi leta dosežejo velike prihranke. Investicija v sončno energijo se povrne skozi leta v obliki prihrankov, saj so operativni stroški nizki.
3. Energetska neodvisnost
   Kmetije, ki same proizvajajo elektriko, so zaščitene pred nihajočimi cenami elektrike in težavami z dobavo. Solarni sistemi omogočajo kmetom večjo avtonomijo in varnost pri oskrbi z energijo.

Vrste solarnih sistemov za kmetije

• Strešne sončne elektrarne: Namestitev sončnih panelov na strehe hlevov ali skladišč omogoča optimalno izrabo prostora.
• Talne sončne elektrarne: Te lahko zavzamejo kmetijsko površino, vendar agrivoltaika omogoča dvojno rabo zemljišča, saj se pod paneli še vedno lahko gojijo rastline ali pase živina.

Ta tehnologija ima velik potencial za ohranjanje podeželja in izboljšanje lokalnih ekosistemov, saj prostostoječe sončne elektrarne pogosto pripomorejo k povečevanju biodiverzitete. Velike sončne elektrarne se že spodbujajo na evropski ravni, investitorjem pa so na voljo subvencije za njihovo postavitev. Postavitev elektrarn ne predstavlja konkurence tradicionalni kmetijski proizvodnji, ampak dopolnitev, ki omogoča boljšo izrabo zemljišč ter trajnostno pridobivanje energije.

Za vsak 1 kW inštalirane moči sončne elektrarne za samooskrbo potrebujemo približno 4,5 do 5,5 m² strešne površine. Pri trenutni tehnologiji in moči sončnih celic lahko na 1 m² strehe pričakujemo proizvodnjo med 190 in 230 W moči. Vendar pa je dejanska proizvodnja odvisna tudi od lokalnih pogojev, kot so količina sončnih dni, kakovost zraka in sezonska oblačnost. Poleg tega so orientacija strehe, njen naklon ter izpostavljenost soncu pomembni dejavniki, ki lahko znatno povečajo ali zmanjšajo učinkovitost sistema. Optimalna orientacija (običajno proti jugu) in pravilna namestitev lahko močno vplivata na končni izkoristek energije.

Kaj pravi zakonodaja?

Postavitev sončnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih je mogoča, vendar zahteva določene korake, kot je sprememba namenske rabe zemljišča v stavbno. Zakonodaja, kot sta Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3), omogoča, da se po pridobitvi ustreznih dovoljenj lahko na takšnih zemljiščih postavijo sončne elektrarne. Mnogi strokovnjaki in kmetje podpirajo uvedbo tako imenovane “dvojne rabe” zemljišč, kjer bi kmetijske površine lahko služile tako za pridelavo hrane kot za proizvodnjo obnovljive energije, kar predstavlja pomemben korak v trajnostni rabi virov.

Možni izzivi pri uporabi solarne energije na kmetijah

1. Visoki začetni stroški
   Visoki začetni stroški se lahko znižajo s subvencijo tudi do 40 % pri sistemih z baterijskim hranilnikom in do 25 % brez hranilnika.
2. Uporaba zemljišč
   Sončne elektrarne lahko zavzamejo dragoceno kmetijsko zemljo, vendar agrivoltaika omogoča, da se zemljišče uporablja tudi za kmetijsko pridelavo ali pašo živali. Kmetje lahko tako optimalno izkoristijo svojo zemljo za proizvodnjo energije in za kmetijske dejavnosti.

Vzdrževanje solarnih sistemov

Vzdrževanje solarnih sistemov je relativno enostavno. Ključno je občasno čiščenje panelov, saj prah in umazanija lahko zmanjšata njihovo učinkovitost. Pomembno je tudi spremljanje učinkovitosti sistema prek nadzornih sistemov, ki obvestijo lastnika o morebitnih odstopanjih ali napakah v delovanju. Solarni pretvorniki, ki imajo življenjsko dobo 10-15 let, so ena redkih komponent, ki potrebuje redno zamenjavo. S primernim vzdrževanjem lahko solarni sistemi delujejo več kot 30 let.

Sončna energija prinaša pomembne prednosti za kmetije, od znižanja stroškov energije do povečanja energetske neodvisnosti. Čeprav začetni stroški morda predstavljajo izziv, so na voljo številne subvencije, ki olajšajo prehod na trajnostno pridobivanje energije. Sončne elektrarne omogočajo kmetom dolgoročne prihranke in trajnostni razvoj kmetijskih gospodarstev ob hkratnem zmanjšanju okoljskega odtisa.

 

Vir:
www.paradisesolarenergy.com
www.borzen.si
www.energetika-portal.si