Obdelava zemlje v času rasti poljščin
Prava skrb za posevke se začne šele s setvijo. Posevek ogroža skorja prsti, plevel, bolezni, škodljivci in drugo. Če ga prepustimo samemu sebi, ga te nadloge oslabe, tako da bo pridelek pičel.
Najhujša sovražnika komaj vzniklega posevka sta plevel in skorja, zato moramo vzdrževati površje zemlje rahlo in nezapleveljeno, vsaj dokler posevek ne prekrije zemlje. Do tedaj je površje izpostavljeno dežju, soncu in vetru, ki uničujejo ugodno strukturo zemlje in delajo skorjo.
Skorja
Menjava dežja, sonca in vetra povzroča nastajanje skorje. Dežne kapljice udarjajo na zemljo, drobe mrvice, ki se razlezejo in zablatijo površje zemlje. Ta učinek je posebno močan, če pade dež v nalivu. Tako zablatena zemlja se ob sončnem, vetrovnem vremenu hitro zasuši in zaskorji.
Debela, zasušena skorja onemogoča vznik, posebej še drobnim semenom detelje, maka, križnic, raznih vrtnin itd. Kaleče rastline se pod skorjo zvijajo, in če jim ne pomagamo, hitro propadejo. Tak posevek bo redek, pridelek pa slab. Če pa se skorja pojavi šele po vzniku, so rastlinice v njej zacementirane.
Nekatere prednosti talne odeje:
1. gola ornica se zaskorji,
2. brana zdrobi skorjo,
3. najbolj ohranja godnost zemlje živa rastlinska odeja.
Skorja ne ovira samo kalitve, ampak je tudi sicer škodljiva, ker onemogoča in uničuje godnost zemlje. Zaskorjena zemlja se ne zrači. Namesto kisika je v zračnih porah zemlje ogljikov dioksid. Ta zavira delovanje drobnoživk, rastlinske hrane primanjkuje in razvoj rastlin je vse slabši. Slabše je tudi dihanje podzemnih delov rastlin. Rahljanje zemlje in drobljenje skorje ugodno vpliva na rast rastlin. Plitko rahljanje napravi površje zemlje mrvičasto, rahlo. Tako površje varuje zemljo v globini, da se ne izsuši in ostane godna.
Brananje in valjanje
Skorjo uničujemo z brananjem in valjanjem. Dobro se izkažejo zlasti žične ali mrežaste brane ter ježasti valjarji. Te brane rahljajo le površinsko in ne gredo globoko. Žita smemo branati do vznika in spet pozneje, ko razvijejo tri liste; vmes so za brananje zelo občutljiva. Poleg skorje uničimo z brananjem tudi veliko plevela, zlasti če branamo tedaj, ko kali.
Brana dobro dela le, dokler se skorja ne zasuši in strdi. Tedaj si za silo pomagamo z ježastim ali podobnim valjarjem ali s česalom PULER, ki med drugim tudi učinkovito zatira plevel na vaših obdelovalnih tleh. Posevke, ki jih sejemo na večjo razdaljo v vrstah in med njimi, pa raje oskrbujemo z okopavanjem.
Okopavanje
Tudi okopavanje rahlja zemljo, omogoča izmenjavo plinov, ohranitev vlage v zemlji, pospeši njeno godnost in uničuje plevele.
Okopavamo lahko le posevke, pri kateri je razdalja med vrstami vsaj 20 cm.
Po tem, kako globoko okopavamo, ločimo tri vrste okopavanja:
– plitko: do 3 cm globoko,
– srednje globoko: do 6-7 cm globoko,
– globoko: do 10-12 cm globoko.
Navadno zadostuje plitko okopavanje, saj globoko večinoma ne prinaša posebnih koristi. Globoko okopavamo, če je potrebno zemljo globlje prezračiti, pomeni pa potrato vode. Za zatiranje plevela, ohranitev vlage in godnosti je boljše plitko okopavanje. Globino nam omejujejo tudi korenine poljščin. Če so te plitke, naj bo tudi okopavanje plitko. Čim globlji je splet korenin, tem globlje je lahko okopavanje.
Pogostost okopavanja narekujejo potrebe. Če posevki rastejo na zemlji, ki se rada zaskorji ali zapleveli, moramo okopavati večkrat. Najbolje je takoj, ko se zemlja zapre, zaskorji ali zapleveli. Glavno je, da le ni presuha ali da se ne maže.
Okopavamo ročno, vprežno ali strojno. Ekonomično in hitro je le strojno okopavanje. Za strojno okopavanje naj bodo vrste popolnoma ravne in prilagojene traktorju ter okopalniku.
Okopalniki naj bodo vedno ostri, da bodo dobro delali in gladko spodrezovali plevel. Pred delom natančno uravnamo okopalnike na potrebno širino in zaželeno globino. S tem korenine in rastline obvarujemo pred poškodbami.
Valjanje
Valjanje kot oskrbovalni ukrep najpogosteje uporabljamo:
– Takoj po setvi, da pritisnemo v zemljo drobno seme križnic, trav, detelj…
– Če se po setvi ali po vzniku napravi trdna skorja, ki jo brane ne drobe več.
– Zgodaj spomladi, če je srež izpulil žitne rastline ali zrahljaj rušo.
Z valjanjem tal je omogočen kapilarni vzpon vode do rahle plasti, nastale po brananju. Za valjanje lahko uporabite gladki valj ROLER, ki se uporablja takoj po setvi žita, koruze, travinja in drugi tal (takrat, ko še rastline niso zunaj). Z njim boste poskrbeli tako za hitrejšo kaljivost kot za zanesljivejšo rast vaših rastlin.
Osipavanje
Osipavanje je potrebno, da prigrnemo k rastlinam in nanje več zemlje. Tako izboljšamo njihovo prehrano. Večina rastlin, ki jih osipavamo, poganja iz pritalnega dela stebla koreninice. Rast koreninic osipavanje pospešuje. Poleg tega z osipavanjem zemljo temeljito prezračimo, da se bolj in prej ogreje.
Med poljščinami osipavanje najbolj koristi krompirju, ki raste v težji zemlji, osut krompir pa močneje odganja pritlike. Zgrnjena zemlja pa prepreči ozelenitev gomoljev.
Nekoristno, v sušnem podnebju pa celo škodljivo, je osipavanje koruze. Osipavanje namreč zadržuje razvoj glavnih korenin in pospešuje razvoj korenin v površinskem sloju zemlje. Osipavanje tudi poveča površino zemlje in s tem izhlapevanje.