Prispevki

Znanstveniki nameravajo zatreti tega globalnega škodljivca

/in /by

Znanstveniki bodo nadaljevali z najsodobnejšimi študijskimi raziskavami v mikrobiologiji in robotiki, da bi končno zaustavili uničujočega škodljivca, ki globalno ogroža pridelavo sadja.

Z napredno študijo v borbo proti azijskemu kmetijskemu škodljivcu

Skupine raziskovalcev z Univerze v Lincolnu v Združenem kraljestvu se bodo lotile dveh ambicioznih novih študij, katerih cilj je zmanjšati in na koncu tudi preprečiti škodo, ki jo povzroča Drosophila suzukii – velik kmetijski škodljivec, ki prizadene pridelke mehkega in koščičastega sadja. Ta škodljivec je v Evropo pred leti najprej prišel ravno k njim v Veliko Britanijo.

Celini S. in J. Amerike, jugovzhodni del Azije in Evropa. Idealno okolje za tega škodljivca,
ki dela ogromne globalne finančne izgube / škode.

Drozofila s pegastimi krili ali »sadna mušica«, kot jo običajno imenujemo, izvira iz JZ Azije, njeno hitro širjenje po Evropi in Ameriki pa je sedaj zelo pomemben razlog za zaskrbljenost naših in mednarodnih sadjarjev.

Drosophila suzukii ali po domače »sadna mušica« je resen globalen škodljivec mehkemu poletnemu sadju.

Za razliko od drugih vrst drozofile, ki jih privlači samo gnilo sadje, ta škodljivec napade sadje že v zgodnji fazi zorenja, preden imajo pridelovalci sploh možnost obiranja, kar povzroči znatne gospodarske izgube.

Globalne finančne izgube so ogromne – govora je celo o pol milijarde dolarjev (na letni ravni – samo v ZDA)

V zadnjih letih so letne finančne izgube ameriških pridelovalcev v Kaliforniji, Oregonu in Washingtonu znašale kar neverjetnih 511 milijonov dolarjev, podobna škoda pa se zdaj pojavlja po vsej Evropi. Leta 2011 so nekatere regije Francije in Španije izgubile celo 100 % svojih pridelkov (češenj) ravno zaradi drozofile s pegastimi krili.

Samica sadne mušice najprej prodre preko kože sadja, v njegovo notranjost pa nato odloži svoja jajčeca.

Odbor za razvoj kmetijstva in vrtnarstva Združenega kraljestva (AHDB) je dodelil sredstva za raziskave za podporo dveh doktorskih študij na Univerzi v Lincolnu, ki bosta namenjeni reševanju tega vse bolj nujnega globalnega vprašanja – varnosti preskrbe s hrano.

Ti novi projekti bodo, pod nadzorom profesorja Matthewa Goddarda z Univerzitetnega Lincolnovega inštituta za agroživilsko tehnologijo (LIAT) in dr. Michaela Mangana s sedežem v Lincolnovem centru za avtonomne sisteme (LCAS), raziskovali različne načine za zaustavitev tega velikega škodljivca.

Škodljivec napada predvsem mehko poletno sadje

Profesor Goddard, evolucijski biolog s sedežem na School of Life Sciences na Univerzi v Lincolnu, je pojasnil: »Samica prereže kožo sadeža, da lahko potem v notranjost odloži svoja jajčeca. Posamezna samica lahko v življenju odloži do 60 jajc na dan in skupno kar 200-600 jajc, ki so naključno razporejena med različne plodove. Ta jajčeca se razvijejo v ličinke, ki si nato naredijo dihalne luknje in se hranijo s sadjem, meso tega sadeža pa potem postane rjavo in mehko (gnilo).«

(A): Zunanjost razpadajočega in gnilega sadeža po tem, ko se je škodljivec že začel hraniti.
(B): Notranjost/meso gnilega sadeža med tem, ko so ga ličinke sadne mušice že dodobra načele.

»Ta škodljivec že močno vpliva na svetovno proizvodnjo mehkega poletnega sadja, kot so jagode, maline, češnje, slive, breskve, nektarine, marelice in grozdje, zato moramo nujno najti izvedljivo rešitev, ki bo zaustavila uničujočo žuželko, da pride do teh sadežev. Trenutno obstaja prizadevanje za zmanjšanje ravni tradicionalnih fitofarmacevtskih sredstev, ki se uporabljajo v proizvodnji hrane, zato je iskanje alternativnih metod absolutno ključnega pomena,« dodaja profesor.

Kako privabiti in premagati tega resnega škodljivca?

Projekt profesorja Goddarda bo preučil, ali je mogoče različne vrste sevov kvasovk uporabiti kot vabo za privabljanje drozofile s pegastimi krili, preden dosežejo svoj običajen cilj – mehko poletno sadje.

Komercialno dostopne vabe trenutno ne kažejo močne privlačnosti v primerjavi s sadjem, vendar so prejšnje raziskave profesorja Goddarda že pokazale, da so določeni sevi kvasovk privlačni za druge vrste drozofile. Njegova doktorska raziskava bo zato preučila, ali je kvasovke mogoče uporabiti kot vabo za privabljanje in uničenje drozofile za nadzor pri pridelavi sadja v zgodnji in pozni sezoni.

Prejšnje znanstvene študije so že dale dobre rezultate za druge vrste drozofile. To daje znanstvenikom pogum, da bodo tokrat poskušali biti uspešni še za »sadno mušico«.

Projekt bo predstavljal novo sodelovanje med Univerzo v Lincolnu in NIAB EMR – britansko organizacijo, ki se ukvarja z raziskavami vrtnarskih pridelkov in rastlin ter njihovih interakcij z okoljem.

Še ena štipendija AHDB je bila dodeljena za financiranje doktorskega študija pod nadzorom računalničarja dr. Michaela Mangana, čigar delo se osredotoča na modeliranje navigacijskega obnašanja žuželk in razvoj inteligentnega robotskega sistema, ki bi posnemal njihovo vedenje.

Ambiciozen projekt, ki bo morebiti posnemal vid žuželk

Nov projekt dr. Mangana bo temeljil na njegovem prejšnjem raziskovalnem delu, pri katerem bo natančno preučil, kako žuželke uporabljajo svoj vid za navigacijo v zapletenih življenjskih okoljih oz. habitatih. Povedal je:

»Oči žuželk vidijo svet zelo drugače kot človeške oči. Npr.: žuželke lahko zaznajo UV svetlobo, ki je ljudje ne morejo, in to je lahko ključna informacija oz. skrivnost, kako ti škodljivci natančno določijo zorenje plodov. V okviru te nove študije bomo razvili sistem kamer, ki bodo posnemale vid Drosophila suzukii, in raziskali, ali je mogoče preprečiti, da bi ta škodljivec ‘videl’ zorenje sadja, samo s spremembo svetlobnih pogojev, v katerih raste.« (Dr. Michael Mangan)

Projekt bo razvil UV kamere, ki »vidijo« na popolnoma enak način kot žuželke, tako da bodo raziskovalci lahko razumeli, katere spremembe so potrebne, da se sadje, ki še zori, »skrije« pred njihovim vidom.

Raziskava bo izvedena v sodelovanju s industrijskim partnerjem Berry Gardens, vodilno skupino za proizvodnjo jagodičevja in koščičarskega sadja v Združenem kraljestvu, poskusi pa bodo sčasoma izvedeni v naprednih okoljih na kampusu Riseholme Univerze v Lincolnu, kjer je tudi Lincolnov Inštitut za agroživilsko tehnologijo.

S projektom želijo znanstveniki bolje razumeti vid žuželk in se jim na tak način učinkoviteje zoperstaviti.

Raziskovalci želijo združiti to raziskovalno študijo s še drugimi potekajočimi projekti v Lincolnu, preko katerih med drugim razvijajo tudi nove tehnologije za avtomatsko žetev za kmetijsko industrijo.

Vir članka:
www.farmingmonthly.co.uk

Kako do povrnitve škode po letošnji pozebi?

/in /by

Javna služba kmetijskega svetovanja je v avgustu 2021 ponovno ocenila škodo po spomladanski pozebi. Te ocene so bile osnova za nadaljevanje postopka za izvedbo ukrepov, ki so določeni z Zakonom o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 5. in 9. aprilom 2021 (Uradni list RS, št. 115/21).

Postopek poteka takole:

1. Javna služba kmetijskega svetovanja opravi prvo okvirno oceno škode (maj 2021).

2. Javna služba kmetijskega svetovanja opravi drugo oceno škode (avgust 2021).

3. Občinske komisije preverijo škodo in vnesejo podatke v elektronsko zbirko podatkov AJDA. Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) pripravi končno oceno škode.

4. Upravičenci v postopku izdelave končne ocene škode prejmejo s strani URSZR predtiskan obrazec za prijavo škode (obrazec 2.09 – Ocena škode na kmetijskih kulturah), ki velja tudi kot vloga za izplačilo sredstev za pomoč.

5. Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah potrdi končno oceno škode, ki jo pripravi URSZR in jo pošlje Vladi RS v potrditev.

6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pripravi in predloži Vladi RS predlog ukrepov za odpravo posledic pozebe, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic pozebe.

7. Vlada RS potrdi končno oceno škode in odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic na podlagi predloga, ki ga pripravi MKGP ter zadolži MKGP za pripravo Programa odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu.

8. Komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu potrdi Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu, ki ga pripravi MKGP, soglasje da tudi MF.

9. MKGP predloži Vladi RS najpozneje v treh mesecih po končni oceni škode v potrditev Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu.

10. Vlada RS potrdi Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu (najkasneje v 3 mesecih po tem, ko Vlada potrdi končno oceno škode).

V skladu s 13. členom Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 5. in 9. aprilom 2021 (Uradni list RS, št. 115/21) se v programu določijo:

– sadne vrste ter tisti sadovnjaki (razen ekstenzivnih sadovnjakov) in vinogradi, v katerih je proizvodnja zaradi posledic pozebe na posamezni grafični enoti rabe kmetijskega gospodarstva (GERK), kot je opredeljena v zakonu, ki ureja kmetijstvo, zmanjšana za vsaj 60 % običajne letne kmetijske proizvodnje,
– natančnejši pogoji za določitev kmetijskih gospodarstev, ki so upravičena do pomoči za odpravo posledic pozebe,
– način izračuna izpada dohodka v sadjarstvu in vinogradništvu ter način izračuna višine pomoči za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu,
– ocena o potrebnih sredstvih,
– način izplačila sredstev upravičencem.

11. Po potrjeni končni oceni škode na kmetijskih pridelkih in sprejetem Programu odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu se izračuna izpad dohodka.

Na podlagi končne ocene škode se:

– zmanjšajo ali odpišejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– odpiše zakupnine,
– dovoli nakup grozdja z drugih vinorodnih območij in nakup sadja z drugih kmetij.

12. Na podlagi končne ocene škode, programa odprave posledic škode na kmetijskih pridelkih in sklepov Vlade RS o dodelitvi sredstev iz državnega proračuna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) izda odločbe o dodelitvi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu in izvede plačilo (predvidoma v letu 2022).

 

Vir: Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije

Škode in koristi od plevelnih rastlin

/in /by

Pleveli so rastline, ki imajo negativen vpliv na razvoj in oblikovanje pridelka gojenih rastlin na kakršenkoli neposreden ali posreden način. Določene vrste rastlin nas ne motijo zgolj na mestih pridelave gojenih rastlin, temveč tudi na drugih rastiščih (transportne poti, zelenice, bivanjsko okolje…). Najširše gledano so pleveli vse rastline, ki se samoniklo razvijejo na rastiščih, ki jih človek izrablja za zadovoljevanje svojih interesov, in je njihov razvoj tam neželen iz kakršnegakoli vzroka.

Neko rastlino torej lahko označimo za plevel zgolj zato, ker ob nepravem času uspeva na rastišču, ki ga uporablja človek. V ožjem smislu so pleveli rastline, ki povzročajo velike izgube pridelka gojenih rastlin, škode od njih so očitne in preprosto merljive. Mednje štejemo tudi zajedavske in polzajedavske cvetnice.

Definicija plevela je zelo relativna. Drobna marjetica na zelenici je za nekoga lep okras, za drugega estetsko moteča struktura v uniformni »preprogi« trav, za vzdrževalca igrišča za golf pa je že pravi plevel. Med plevelno rastlinstvo lahko uvrstimo tudi grmovne in drevesne vrste. Primeri so drevesa in grmi na pašnikih ali ob transportnih poteh. Sem spadajo tudi posamezne vrste vodnih rastlin in alg. Te povzročajo različne težave, od tega, da zmanjšujejo pretočnost vodotokov, do tega, da izločajo strupene snovi za vodne organizme in za gojene rastline, ko vodo uporabimo za namakanje.

Na kakšen način pleveli zmanjšujejo kakovost in količino pridelka gojenih rastlin?

Skoraj v nobenem primeru posamezni vrsti plevela ni mogoče pripisati zgolj negativne vloge v agrarnih rastlinskih združbah rastlin, ki se pojavljajo v obliki polj, travnikov, pašnikov ali trajnih nasadov. Njihove neugodne učinke poznamo pač veliko bolje od koristnih. Le za redke rastline agronomi uporabljajo izraz absolutni plevel. To so rastline, pri katerih so do sedaj odkrili veliko neugodnih učinkov in praktično nobenega koristnega.

Izraz absolutni plevel navadno uporabimo samo za posamezno ožjo obliko pridelave. Tako sta čemerika (Veratrum spp.) in jesenski podlesek (Colchicum autumnale) za živinorejce absolutna plevela. Pri pridelavi krme še niso odkrili učinkov, ki bi jih lahko označili kot pozitivne. Širše gledano imata gotovo tudi ti dve rastlini v sebi uporabne učinkovine in v rastlinskih združbah prispevata pozitivno k njihovemu uravnoteženemu delovanju. Iz podleska so nekoč recimo pridobivali snov kolhicin (uporabljali so jo pri revmatičnih obolenjih, zlasti pri putiki).

Zakaj moramo pri sodobnih pristopih zatiranja plevelov vedno znova presojati med škodami in koristmi zmerne zapleveljenosti?

V preteklosti smo bili usmerjeni v popolno izključevanje tekmovanja med pleveli in gojenimi rastlinami, danes, ob odločanju pri zatiralnih ukrepih, vedno tehtamo med obojimi lastnostmi. Koristi in škode, povzročene od plevelov, se dinamično spreminjajo v času. Neželene plevelne rastline povzročajo več oblik neposredne in posredne škode. Zmanjšujejo količino in kakovost pridelkov gojenih rastlin. Izgube nastanejo zaradi odvzemanja hranil, vode, svetlobe, življenjskega prostora in zaradi alelopatskih učinkov (zaviranje ali preprečitev kalitve oziroma rasti rastlin).

Alelopatski učinki so težko merljivi, ker so posledica interaktivnega delovanja mnogih snovi, ki jih rastline izločajo skozi nadzemne in podzemne organe. V nekaterih razmerah na gojene rastline delujejo zaviralno, v drugih pa pospeševalno. Le malo je plevelov, pri katerih poznamo vse vidike njihovega alelopatskega delovanja. Veliko raziskav je bilo opravljenih pri kokalju (Agrostemma githago). Pri kokalju poznamo veliko zaviralnih in pospeševalnih učinkov, ne zgolj na poljščine in plevele, temveč tudi na povzročitelje bolezni in škodljivce. Njegove učinkovine uporabljajo kot pripravke za varstvo rastlin.

Pleveli spreminjajo klimatske in pedološke razmere rastišč gojenih rastlin. Lahko povečajo pojav nekaterih bolezni in škodljivcev. Navadno zvišujejo zračno vlago, izsušujejo tla in znižujejo temperaturo tal ter pritlehnih plasti zraka. Zaradi plevelov povzročene spremembe mikroklime v posevkih in nasadih pogosto ugodno vplivajo na razvoj bolezni in škodljivcev. V posevkih žit zaradi povečane vlažnosti pride do povečane okužbe z glivičnimi boleznimi (npr. pepelasta plesen in razne listne pegavosti). Enak učinek lahko opazimo pri sivi pesni listni pegavosti sladkorne pese ali pri krompirjevi plesni v krompiriščih.

Nič drugače ni v trajnih nasadih. V zapleveljenih vinogradih se bolje razvija peronospora vinske trte, v zapleveljenih nasadih jablan pa jablanov škrlup. Tudi mnogim škodljivcem ustreza spremenjena mikroklima, ki jo ustvarijo pleveli. Gosenice sovk in uši se v zapleveljenih poljščinah in vrtninah bolje razvijajo kot v tistih z redkimi pleveli.

Ali imajo pleveli neugodne učinke zgolj na pridelek gojenih rastlin ali poznamo tudi druge škodljive učinke?

Pleveli so vmesni gostitelji številnih povzročiteljev bolezni in škodljivcev. Ti se lahko na njih in v njih ohranijo v obdobju, ko gojenih rastlin nimamo na voljo. Lahko so trajni »rezervoarji« virusov. Z virusi je lahko okuženo tudi njihovo seme, kar omogoča še posebej dolgo ohranjanje le-teh. Vplivi na kakovost pridelkov so različni. Pridelki, ki po žetvi vsebujejo velike količine plevelnih semen in ostankov plevelov, imajo seveda nižjo tržno vrednost. To je še posebej pomembno za semensko blago.

Stroški čiščenja (odstranjevanja rastlinskih delcev in semen plevelov) in sušenja po spravilu so lahko veliki. Pleveli v pridelkih, namenjenih za krmljenje živali, prav tako zmanjšajo tržno vrednost, dodatno pa so lahko primesi, sestavljene iz njih, strupene za domače živali. Za izboljšanje tržne vrednosti s pleveli kontaminiranih pridelkov moramo torej izvesti čiščenje, a to predstavlja dodatne stroške.

Mnogi pleveli povzročajo povišanje stroškov pri spravilu pridelkov. Lahko zmanjšujejo storilnost kombajnov in kakovost dela (večje izgube zrnja pri žitih in industrijskih rastlinah, več primesi pri sladkorni pesi) ali celo povzročajo lome strojev. Nekateri pleveli lahko upočasnijo sušenje zrnja, kar poveča stroške sušenja.

Specifično obliko škode povzročajo pleveli na travinju, saj omejujejo produktivno sposobnost travinja in zaradi strupenosti in neokusnosti kvarijo hranilno vrednost in užitnost krme za živali. Če se preveč razbohotijo, iz samonikle travniške ali pašniške združbe izrinejo najkakovostnejše trave, detelje in druge zeli. To so pogojni pleveli, ker nas začnejo motiti samo takrat, ko presežejo neki mejni delež in začnejo občutno zavirati razvoj kakovostnejših rastlin.

Pri obdelovanju zemljišč prav tako povečajo stroške obdelovanja zaradi zmanjšanja storilnosti. To pride še posebej do izraza v vrtnarstvu, pri katerem moramo pripraviti zemljišče z ustrezno strukturo talnih delcev, če želimo uporabiti sodobne stroje za sajenje sadik in polaganje folije. Posebna oblike posredne škode je zmanjšanje vrednosti kmetijskih zemljišč, kadar jih želimo prodati ali dati v najem. Močno zapleveljene njive niso primerne za pridelovanje nekaterih vrtnin in zahtevnejših poljščin, saj je pridelovanje na njih zaradi prevelikih stroškov za zatiranje plevelov nedobičkonosno.

Pleveli so vir peloda, ki povzroča alergijske motnje pri mnogih ljudeh, podvrženih alergijam. Najznačilnejši primer je alergija na pelod pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisifolia).

Katere so koristne lastnosti plevelov?

Če želimo predstaviti koristi plevelov, moramo omeniti vsaj naslednje učinke. Pleveli lahko predstavljajo izhodišče za žlahtnjenje kultiviranih genotipov. Pogosto predstavljajo vir genov za najrazličnejše lastnosti rastlin, ki jih danes še ne potrebujemo, morda pa jih bomo potrebovali v prihodnosti. Pleveli sicer odvzemajo hranila in slabšajo izkoriščanje osnovnih rastnih dejavnikov pri gojenih rastlinah, vendar vse, kar odvzamejo, ostane ujeto v njihovi zeleni gmoti. Ko propadejo, se v njih shranjene snovi in energija vrnejo v tla.

V določenih obdobjih rastne dobe lahko pleveli porabijo presežke hranil, ki bi se drugače izprala v podtalno vodo, in jih vgradijo v njihovo zeleno gmoto. Povsod prisotni erozijski procesi so velika grožnja za rodovitnost tal. Pleveli lahko dobro preprečujejo tako hidrološke kot vetrne erozijske procese. S pleveli se hrani na tisoče organizmov, ki imajo nevtralen odnos do gojenih rastlin ali pa imajo gojene rastline od njih celo koristi.

Rodovitnost tal se v trajnih monokulturah, od plevelov izrazito osiromašenih združbah, zelo zmanjša, saj se občutno zmanjša število tam živečih organizmov (bakterije, glive, žuželke…), ki sooblikujejo agromikroekosisteme. Številni pleveli so medonosne, zdravilne in aromatske rastline. Pridelovalne površine brez zmernih populacij plevelov so biološko gledano manj produktivni in manjvredni mikroekosistemi. Pleveli so hrana za tisoče organizmov, ki so skozi prehranske verige vezani nanje.