Prva košnja travnikov – kdaj in kako za najboljšo krmo
Prva košnja travnikov je eno ključnih opravil v sezoni pridelave krme. Od tega, kdaj in kako jo opravimo, sta odvisni tako količina kot kakovost prve krme, pa tudi nadaljnja obnova travne ruše in uspeh naslednjih košenj.
Prav zato ni enotnega datuma, ki bi veljal za vse travnike. Odločitev je vedno povezana z nadmorsko višino, strukturo travne ruše, namenom rabe, vremenskimi razmerami in tudi s tem, ali gre za intenzivni travnik ali za naravovarstveno pomembno površino.
Kdaj opraviti prvo košnjo
Na intenzivnih travnikih, kjer je cilj kakovostna krma za živino, zlasti za silažo ali seneno krmo višje hranilne vrednosti, se prva košnja pogosto opravi že v maju, v nižinah včasih tudi v prvi polovici meseca.
Britanski in irski strokovni viri opozarjajo, da je za visoko kakovost silaže odločilna predvsem razvojna faza trav: ko se začne stebljenje in se približuje latenje, se prebavljivost začne hitro zmanjševati, tudi za približno 0,5 enote D-vrednosti na dan. To pomeni, da z vsakim dnem zamude upada prebavljivost krme in se zmanjšuje njena hranilna vrednost za živali.
Intenzivni in naravovarstveno pomembni travniki niso enaki
Če pa gledamo s širšega kmetijskega in okoljskega vidika, je slika bolj raznolika. Pri vrstno bogatih, ekstenzivnih ali naravovarstveno pomembnih travnikih je priporočilo drugačno: s košnjo je treba počakati, da večina značilnih travniških rastlin odcveti in da vsaj del semena dozori. Prezgodnja košnja na takšnih travnikih pomeni izgubo življenjskega prostora za žuželke, metulje in talne gnezdilke, hkrati pa rastlinam prepreči naravno obnavljanje. V višjih legah je zato prva košnja pogosto smiselna šele od sredine junija dalje, ponekod celo pozneje.
To pomeni, da je pri prvi košnji vedno treba vedeti, kaj je glavni cilj. Če želimo najboljšo krmo, je pomembno travnik pokositi v fazi, ko so trave še mlade in dovolj listnate. Če pa je travnik pomemben tudi z vidika biotske raznovrstnosti, je treba deloma popustiti pri zgodnosti košnje in dati prednost življenjskemu krogu travniških rastlin in živali. Ravno zato so v praksi pogosto smiselni kompromisi: intenzivnejše površine kosimo prej, ekstenzivnejše in vrstno bogate travnike pa pozneje.
Pomemben je tudi način košnje
Poleg časa košnje je zelo pomemben tudi način košnje. Naravovarstvena priporočila svetujejo, da se travnik ne kosi od roba proti sredini, ampak od sredine navzven ali v eni smeri od enega roba proti drugemu. Tako imajo srne, zajci, fazani in druge živali več možnosti za umik. Koristna je tudi nekoliko višja nastavitev reza. Če travo režemo prenizko, se travna ruša počasneje obnavlja, tla pa so bolj izpostavljena izsuševanju in poškodbam. Pri travinju je pogosto priporočljiva višina reza vsaj okrog 5 do 6 cm, saj to prispeva k hitrejši obnovi in manjšemu stresu za rastline.
Vremenske razmere odločajo o kakovosti
Velik vpliv imajo tudi vremenske razmere. Košnja mokre trave, takoj po dežju ali na razmočenih tleh, ni dobra rešitev. Takrat je rez slabši, večja je možnost zbitja tal, krma pa se počasneje in manj enakomerno suši. Za kakovostno seno ali silažo je zato najbolje kositi v suhem, stabilnem vremenu, ko lahko travo tudi dovolj hitro pospravimo. Kakovost prve košnje namreč ni odvisna le od razvoja trav, ampak tudi od izgub med košnjo, sušenjem, obračanjem in spravilom. Poleg časa košnje je treba zmanjšati tudi izgube hranil med košnjo in spravilom, če želimo res kakovostno krmo.
Priprava na prvo košnjo se začne prej
Pri odločanju o prvi košnji ne smemo pozabiti niti na gnojenje in predhodno upravljanje. Priprava na kakovostno prvo košnjo se zato začne že veliko prej, z ustreznim načrtovanjem gnojenja, apnenja, uporabe gnojevke ali hlevskega gnoja in izbiro površin za prvo košnjo. Travnik, ki je bil pravilno oskrbljen, bo dal bolj uravnotežen pridelek tako po količini kot po hranilni vrednosti.
Kakovost, količina in travniška pestrost
Za najboljšo krmo torej ne zadostuje le zgodnja košnja. Pomembno je, da se odločimo ob pravem času glede na razvoj trav, da košnjo opravimo v ugodnih vremenskih razmerah, ne režemo prenizko in da travnik po prvi košnji ohranimo v dobri kondiciji tudi za nadaljnjo rast. Tam, kjer imajo travniki še dodatno naravovarstveno vlogo, pa mora biti odločitev še bolj premišljena. Prav v tem je znanje dobrega gospodarjenja s travinjem: vedeti, kdaj dati prednost količini, kdaj kakovosti in kdaj ohranjanju travniške pestrosti.
Viri:
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Travniki Nature 2000 (kgzs.si);
- AHDB – Making good grass silage: back to basics (ahdb.org.uk);
- Teagasc – Fertilising 1st cut grass silage (teagasc.ie).
