Prispevki

Shranjevanje čebule, česna in zgodnjega krompirja

Shranjevanje čebule, česna in zgodnjega krompirja po poletnem pobiranju

Poletno pobiranje čebule, česna in zgodnjega krompirja pogosto prinese lep pridelek, vendar se delo s spravilom še ne konča. Na obstojnost pridelka vplivajo že čas pobiranja, vremenske razmere in ravnanje v prvih urah po spravilu.

Niti najboljša klet ali shramba namreč ne more rešiti mokrih, poškodovanih ali nepravilno pripravljenih čebulic in gomoljev.

Če želimo pridelek ohraniti čim dlje, ga moramo pobrati ob pravem času, z njim ravnati previdno, ga ustrezno osušiti oziroma utrditi ter pred shranjevanjem temeljito pregledati. Pri tem pa je treba upoštevati, da čebula, česen in krompir nimajo enakih zahtev.

Sajenje poznih sort krompirja - Gorenc.si

Kakovost shranjevanja se začne že ob pobiranju

Čebula je praviloma pripravljena za pobiranje, ko se njeno listje začne rumeniti in polegati, vrat čebulice pa se zmehča. Če je mogoče, jo pobiramo v suhem vremenu. Previdno jo privzdignemo iz zemlje in pri tem pazimo, da čebulic ne poškodujemo.

Česen pobiramo, ko začnejo spodnji listi rumeneti in rjaveti, zgornji pa so še deloma zeleni. Če z izkopavanjem predolgo odlašamo, lahko zunanji ovoji razpadejo, stroki pa se začnejo ločevati, kar zmanjša primernost česna za daljše shranjevanje. Zrelost lahko preverimo tako, da najprej izkopljemo eno glavico.

Zgodnji krompir pobiramo, ko so gomolji dovolj veliki za uporabo. Ker ima nežno in tanko kožico, ga izkopavamo še posebej previdno. Z vilami zemljo privzdignemo nekoliko stran od rastline, da gomoljev ne prerežemo ali prebodemo.

Shranjevanje čebule, česna in zgodnjega krompirja

Čebulo in česen pred shranjevanjem dobro osušimo

Sveže pobrane čebule in česna ne spravimo takoj v klet ali zaprte posode. Najprej ju je treba dobro osušiti, da se zunanji ovoji, korenine in vratovi posušijo ter oblikujejo naravno zaščito pred izgubljanjem vlage in povzročitelji bolezni.

Če je vreme suho in stabilno, lahko pridelek krajši čas sušimo na prostem, vendar ga zaščitimo pred dežjem in močno večerno vlago. Zanesljiveje ga je razporediti pod nadstreškom, na podstrešju, v lopi ali drugem suhem in dobro prezračenem prostoru. Čebulice položimo v eni plasti na mrežaste police, lesene letve ali druga zračna stojala. Lahko jih tudi povežemo v manjše šope in obesimo.

Med sušenjem mora zrak krožiti okoli celotnega pridelka. Čebule in česna ne nalagamo v debele kupe, saj se lahko v notranjosti zadržujeta toplota in vlaga. Sušenje običajno traja več tednov. Končano je, ko so ovoji suhi in šelesteči, vratovi zaprti, listi pa povsem suhi.

Šele nato odstranimo ostanke zemlje, prikrajšamo korenine in odrežemo suho listje. Če želimo čebulo ali česen splesti v kite, liste seveda pustimo.

Zgodnji krompir porabimo prej

Zgodnji oziroma mladi krompir ni namenjen dolgotrajnemu skladiščenju. Njegova kožica je tanka, gomolji vsebujejo veliko vode in se hitreje izsušijo ali poškodujejo. Zato ga je najbolje porabiti v nekaj tednih oziroma čim prej po pobiranju.

Po izkopavanju ga za kratek čas pustimo na suhi površini v senci, da se zemlja na njem osuši. Pred shranjevanjem ga ne peremo, saj lahko vlaga pospeši kvarjenje. Odvečno zemljo le nežno odstranimo z rokami.

Za nekoliko daljše shranjevanje je primernejši zrelejši krompir z utrjeno kožico. Pri njem pred pobiranjem počakamo, da nadzemni deli rastline dozorijo oziroma odmrejo. Gomolje nato nekaj časa hranimo v temnem in zračnem prostoru, da se kožica utrdi in manjše površinske poškodbe zacelijo.

Shranjevanje čebule, česna in zgodnjega krompirja

Poškodovane pridelke porabimo najprej

Pred shranjevanjem pridelek temeljito pregledamo. Izločimo poškodovane, prerezane, obtolčene, mehke ali obolele čebulice in gomolje. Tudi če so še uporabni, jih ne dodajamo zalogi, ampak jih porabimo čim prej.

Pridelek razvrstimo tudi glede na velikost in kakovost. Čebule z debelim ali ne povsem zaprtim vratom se praviloma slabše ohranijo. Pri česnu najprej porabimo glavice z razprtimi ovoji ali ločenimi stroki. Pri krompirju izločimo zelene, poškodovane in gnile gomolje.

Že en obolel primerek lahko v neustreznih razmerah povzroči širjenje gnilobe na druge pridelke, zato je začetno prebiranje zelo pomembno.

Shranjevanje čebule, česna in zgodnjega krompirja

Vsak pridelek potrebuje drugačne razmere

Dobro posušena čebula in česen potrebujeta hladen, suh, temen in zračen prostor. Shranjujemo ju lahko v mrežastih vrečah, pletenih košarah, plitvih zabojih ali obešena v kitah. Nepredušne plastične vrečke niso primerne, saj se v njih zadržuje vlaga.

Krompir potrebuje temo, nekoliko hladnejši prostor in višjo zračno vlago kot čebula in česen. Svetloba povzroča zelenenje gomoljev, v presuhem prostoru pa se začnejo hitro gubati. Shranimo ga v zračne zaboje, košare ali papirnate oziroma tekstilne vreče, ki preprečujejo dostop svetlobe in hkrati omogočajo nekaj kroženja zraka.

Čebule in krompirja ni najbolje hraniti neposredno skupaj. Razmere, ki ustrezajo krompirju, so za čebulo pogosto preveč vlažne, suho okolje za čebulo pa lahko pospeši izsuševanje krompirja.

Zalogo redno pregledujemo

Tudi pravilno pripravljen pridelek se med shranjevanjem spreminja. Čebulo, česen in krompir zato redno pregledujemo ter sproti odstranimo primerke, ki se začnejo mehčati, kaliti, plesneti ali gniti.

Povzetek

Uspešno shranjevanje se začne že na vrtu. Pravočasen pridelek, suho vreme, nežno ravnanje in dobra priprava pred skladiščenjem so pogosto pomembnejši od samega prostora, kamor pridelek pozneje pospravimo. Tako lahko čebulo in česen uporabljamo še več mesecev, zgodnji krompir pa ohranimo kakovosten dovolj dolgo, da ga postopoma porabimo.

Shranjevanje čebule, česna in zgodnjega krompirja

 

Viri:

  • Garden Organic – Harvesting and storing vegetables (gardenorganic.org.uk);
  • Royal Horticultural Society – How to grow garlic (rhs.org.uk);
  • Teagasc – Potatoes: Storage (teagasc.ie).

Kako se pravilno lotiti koruzne silaže?

Koruzna silaža je najpogostejša vrsta silaže v Sloveniji in v svetu z največ različnimi mnenji o pravilnem siliranju. Ker zaznamuje prehrano živali za vse leto do naslednje žetve, smo pripravili kratka praktična navodila za pravilen postopek siliranja, ki naj jih vsak prilagodi zmožnostim kmetijske mehanizacije ob tem najpomembnejšem dogodku na kmetiji.

Koruzna silaža je brez dvoma najcenejša energetska osnovna krma krav za gospodarno prirejo mleka. Pridelovati koruzno silažo pomeni pet mesecev dela na njivi in le en dan za kakovostno žetev in spravilo.

Koruzna silaža je spravilo energije za dobrobit vaše živine

Spravilo silažne koruze ima neposreden vpliv na pridelek energije in kakovost silažne mase. Pravočasno spravilo ali pravi trenutek spravila ima tako neposreden vpliv na raven mlečne prireje preko celega leta. To dejstvo je zelo pomembno za razumevanje intenzivne prireje mleka.

Zavedati se moramo, da spravilo silažne mase ni samo spravilo velike količine sveže mase, ampak predvsem spravilo energije, ki je najpomembnejša za živino. Energija je prisotna v obeh komponentah rastline, v storžu in seveda tudi v koruznici.

Optimalni čas spravila silažne koruze pomeni enostavno optimalno vsebnost energije glede na zrelost škroba in vlaknine. Ko koruza zori in doseže 30-odstotno vsebnost suhe snovi celotne rastline, se vsebnost energije praktično skoraj ne spreminja več. Zelo pomembna je porazdelitev energije v koruzni rastlini. Če smo pozorni samo na škrob, vemo, da z zrelostjo narašča njegova vsebnost v zrnu in storžu.

Zelo pomembno je, da se zavedamo, da prebavljivost vlaknine (stopnja izkoristka energije iz vlaknine) začne strmo padati pri skupni vsebnosti sušine 37 % in več. Silažna koruza je mešanica energijske in voluminozne krme, zato moramo koruzo požeti, ko sta obe komponenti v optimalnem stanju. Nujno je požeti koruzo, ko je vsebnost sušine celotne rastline med 30 in 37 %. Samo takšno stanje zrelosti rastline je garancija, da bomo z njive odpeljali največ energije in da bomo v procesu kisanja in konzerviranja silaže ohranili največ razpoložljive energije.

Vsebnost sušine je ključni dejavnik kakovosti

Optimalna sušina koruze ob žetvi je torej 30-37 %, takrat dobimo največjo vsebnost energije!

Če je sušina previsoka:

• slabo tlačenje silažne mase, naknadna fermentacija (gretje) in kvarjenje na zraku (kvasovke) – slabša okusnost in ješčnost,
• slaba prebavljivost vlaknine.

Če je sušina prenizka:

• tveganje izgub in iztekanja silažnega soka,
• prenizka vsebnost škroba,
• zakisanost in neokusnost silaže.

Ko ima koruza sušino od 30 % do 37 %, sta vsebnost škroba in prebavljivih vlaknin v optimalnem razmerju. Skladiščenje v silosu je tako enostavno in učinkovito. Proces kisanja (fermentacije) poteka pravilno, vsebnost energije v celi rastlini je v razponu od 30 do 35 % sušine bolj ali manj stalna.

Zelo pomembna je kakovostna fermentacija. Kakovostno zaprt silos pomeni možnost dobrega skladiščenja že spravljene energije, ne pa njenega povečanja. Dejstvo je, da pri prenizkih sušinah pod 28 % in previsokih nad 40 % v silažni masi v obeh primerih izgubljamo energijo. Pri sušinah nad 40 % ne moremo ohraniti energije, ki jo zagotavlja celotna rastlina. Naknadna fermentacija takšne silaže je lahko resen problem, če tlačenje ni zadostno, in je odlično gojišče za razvoj silažne plesni (Penicillium roqueforti), ki pa povzroča zdravstvene težave pri reji krav.

Zaključimo lahko, da je bolje začeti z žetvijo koruze pri 30 % sušini in jo končati pri 33 % sušini, kot pa začeti žeti pri 37 % sušini in končati prepozno pri previsoki sušini čez 40 %.

Optimalna vsebnost sušine celotne rastline je med 33 in 35 %, da ohranimo največ energije iz storža in odlično prebavljive koruznice. Pomembna lastnost koruznice je tudi efekt stay green, ki je prisoten pri vseh sodobnih silažnih hibridih.

Kako določiti pravilen čas žetve?

Še vedno je za določanje sušine cele rastline najboljša metoda spremljanje zrelosti zrna in mlečne črte. Suha snov cele rastline je med 30 in 37 %, ko je mlečna črta na 1/2 do 2/3 zrna. Mlečna črta namreč ločuje mehki endosperm (vosek) in trdi edosperm (škrob). Optimalni čas žetve je, ko imajo storži nekje 45-50 % sušino. Ko mlečne črte ne vidimo več na storžu, je optimalni čas spravila že mimo oziroma smo prepozni.

Priporočljivo je, da njivo dva do tri tedne pred načrtovano žetvijo pregledamo, prelomimo storž in preverimo pozicijo mlečne črte na zrnu. Če je mlečna črta na 1/3 zrna, je koruza že skoraj primerno zrela za žetev. Optimalni čas spravila je, ko je mlečna črta med 1/2 in med 2/3 zrna.

Kako je z višino in dolžino rezi pri žetvi?

Višina rezi

Običajno je okrog 10 – 15 cm nad tlemi. Lahko se odločimo za višjo žetev, okrog 30 – 50 cm visoko. S tem zvišamo vsebnost sušine, povečamo delež zrnja, izboljšamo prebavljivost in energijsko vrednost silaže. Tvegamo pa motnje v delovanju vampa, ker taka silaža vsebuje manj vlaknine. V obrok moramo vključiti drugo voluminozno krmo (ovelo silažo ali seno). Višja žetev se priporoča predvsem zaradi higiene same krme (zemlja, klostridiji, mikrotoksini).

Dolžina rezi

Odvisna od zrelosti rastline in vrste silokombajna.

Pri sušini 300 – 350 g /kg SS

• brez drobilnih valjev – dolžina rezi 0,9 – 1,0 cm
• z drobilnimi valji – dolžina rezi 1,2 – 1,9 cm

Sušina nad 350 – 400 g/kg SS – nujno drobilnik zrnja – če ga ni je dolžina max. 0,65 cm, kar pa ni ugodno za prebavo vlaknine v vampu.

Namolsti veliko mleka pomeni pridelati kakovostno silažno koruzo

Koruza je ena redkih rastlin, ki ima istočasno dva različna vira nujno potrebne energije, pomembne za prežvekovalce; škrob in vlaknino. Škrob je vir hitro dostopne energije in po vsebnosti zelo malo niha. Energija iz vlaknine je za govedo zelo pomembna predvsem zaradi vzdrževanja delovanja vampa (prežvekovanje). Prispeva pa tudi zelo pomemben delež skupne energije za prežvekovalce.

Za skupno energijsko vrednost koruzne silaže je dobra prebavljivost vlaknine vsaj toliko pomembna kot vsebnost škroba v storžu. Kakovostna vlaknina ima namreč tudi neposreden vpliv na vsebnost maščobe v mleku in ob dobrem delovanju vampa odpravlja pojave acidoz.

Izbira koruznih hibridov z večjo prebavljivostjo vlaknine je vedno dobra izbira za rejce

Evropski rejci govedi (mlečna in mesna reja) so ugotovili, da so med koruznimi hibridi bistvene razlike glede agronomske in hranilne vrednosti. Hranilna vrednost in pridelek sta postala ključna parametra, na osnovi katerih se pridelovalci silaže in rejci govedi odločijo za nakup semena.

Limagrain je vodilno evropsko podjetje v žlahtnjenju silažne koruze, ki je sposobno zadovoljiti najvišje zahteve po visoki hranilni vrednosti koruze.

Žlahtnitelji se zavedajo, da mora silažna koruza rejcem prinašati dobiček z najboljšim genetskim potencialom hibridov z višjo energetsko vrednostjo silaže (vlaknine in škroba), ki jo imajo v krmnem obroku za svoje živali. Zato vsak nov hibrid najprej več let natančno preverjajo v obširni mreži poljskih poskusov.

Hibridi, ki dajo odlične rezultate na polju (osnovna zahteva) in so odlične kakovosti (dodana vrednost), so po nadaljnjih testiranjih prebavljivosti kasneje označeni kot najboljši za krmo živali. Edino hibridi, ki zadostijo vsem strogim zahtevam, kasneje dobijo oznako LG “Animal Nutrition”. Seme prepoznamo tako, da ima na vreči logotip LG “Animal Nutrition”. Oznaka LGAN označuje seme, ki zagotavlja pridelek najboljše silaže v Evropi. Limagrain je edino semenarsko podjetje, ki s pečatom na vreči jamči za visoko kakovost svojih silažnih hibridov.

Enostavno prepoznati in izbrati!

Prednosti, ki jih prinašajo hibridi LGAN, izhajajo iz hranilne vrednosti silaže, ki ima visoko vsebnost škroba in boljšo prebavljivost vlaknine od ostalih hibridov.

To ima pozitiven vpliv na:

• zauživanje večje količine silaže pri živalih,
• večjo prirejo mleka,
• večjo kakovost mleka,
• boljše zdravje živali,
• dobiček pri reji.

Zaključek

Čas je, da se močno zavedamo pomena termina spravila silažne koruze, ki je bistven za donosnost reje govedi preko celega leta. Pri novih silažnih hibridih z oznako LGAN je čas spravila pomemben za polno izkoriščenost njihovega genetskega potenciala, ki omogoča boljšo prebavljivost vlaknine za prežvekovalce.

Prepričani smo, da bodo pridelovalci in rejci ob optimalnem času spravila omenjenih silažnih hibridov ugotovili dodano vrednost, ki jo prinašajo v prireji mleka in mesa. Nova znanstvena odkritja žlahtniteljev tako prinašajo novo dodano vrednost v reji živali, ki jo za razvoj vsi tako močno potrebujemo.

 

Vir članka: Kmetijski inštitut Slovenije