Visoka greda ob koncu poletja – kako podaljšati sezono pobiranja
Konec avgusta visoke grede pogosto kažejo posledice dolgega poletja. Nekatere vrtnine so že zaključile rast, druge še vedno rodijo, zemlja se je nekoliko posedla, vročina in suša pa sta iz nje izčrpali precej vlage.
Vendar visoke grede še zdaleč ni treba pripraviti na zimski počitek. Prav zaradi njene zasnove jo lahko dobro izkoristimo za jesensko pridelavo, z enostavnim pokrovom pa sezono pobiranja podaljšamo še precej dlje.
Najprej poskrbimo za tla
Po odstranitvi iztrošenih rastlin odstranimo tudi bolne liste, korenine in plevel. Zdrav rastlinski material lahko dodamo na kompost. Zemlje v visoki gredi ni treba globoko prekopavati. Rahlo jo zrahljamo in po potrebi dodamo plast zrelega komposta ali pa suhega listja in na vrh plast kakovostne vrtne zemlje.
Vsebina visokih gred se zaradi razgradnje organskega materiala sčasoma poseda, zato je konec poletja primeren čas tudi za dopolnitev vrhnje plasti. Z gnojenjem ne pretiravamo. Jesenske listnate vrtnine potrebujejo rodovitna tla, vendar preveč dušika spodbuja mehko, bujno rast, ki je občutljivejša za mraz in bolezni.
Zalivajmo globinsko in premišljeno
Po letošnjem vročem in suhem poletju je gospodarjenje z vodo še posebej pomembno. Dolgotrajna suša je marsikje zmanjšala zaloge vode, ponekod pa so veljale tudi omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode za zalivanje vrtov.
Visoke grede se zaradi dvignjene lege in dobrega odvajanja vode lahko izsušujejo hitreje kot običajne vrtne površine. Namesto pogostega površinskega zalivanja jih zato temeljito zalijemo, da voda doseže globlje plasti zemlje, nato pa pred naslednjim zalivanjem preverimo vlažnost tal. Najprimernejši čas je zgodaj zjutraj.
Veliko prednost imajo vrtnarji, ki zbirajo deževnico. Po poletnih nalivih se lahko ponovno napolnijo sodi, zbiralniki oziroma štirne, iz katerih lahko v sušnih obdobjih zalivamo vrt brez porabe pitne vode. Uporabna sta tudi kapljično namakanje in namakalna cev, saj dovajata vodo neposredno h koreninam in zmanjšujeta izgube zaradi izhlapevanja.
Kaj še lahko posadimo in posejemo?
Konec avgusta in v septembru visoko gredo namenimo predvsem vrtninam, ki dobro uspevajo pri nižjih temperaturah. Sejemo lahko motovilec, špinačo, rukolo, redkvice, krešo in različne azijske listnate vrtnine. Primerne so tudi prezimne sorte solate.
Če imamo sadike, lahko posadimo solato, radič, endivijo in nekatere vrste ohrovta. Pri izbiri upoštevamo čas setve oziroma sajenja, ki je naveden na semenski vrečki, saj se sorte med seboj precej razlikujejo.
Ni treba zapolniti vse grede naenkrat. Nekaj rukole, redkvic ali motovilca lahko posejemo v več terminih in tako podaljšamo pobiranje.
Pokrov spremeni možnosti visoke grede
Ena največjih prednosti visoke grede je, da jo lahko zelo preprosto pokrijemo. Nad njo namestimo loke in jih prekrijemo z vrtno kopreno ali prozorno folijo, lahko pa izdelamo trajnejši okvir s polikarbonatnim ali steklenim pokrovom.
Tako nastane zaščiten prostor, podoben »topli gredi« oziroma majhnemu rastlinjaku. Pokrov zmanjšuje izgubo toplote ponoči, rastline ščiti pred vetrom, močnim dežjem in prvimi slanami ter omogoča, da solato, špinačo, motovilec in druge odpornejše vrtnine pobiramo precej dlje v jesen.
Če visoko gredo dodatno ogrevamo z razkrajajočim se organskim materialom, na primer plastjo svežega hlevskega gnoja pod rastno plastjo, govorimo o pravi topli gredi. Pri običajni pokriti visoki gredi pa toploto zagotavljata predvsem sonce in zaščiten zračni prostor.
Ne pozabimo na zračenje
Pokrov ni namenjen temu, da bi bila greda ves čas hermetično zaprta. V sončnih jesenskih dneh se lahko prostor pod prozornim pokrovom hitro segreje, visoka zračna vlaga pa spodbuja razvoj bolezni.
Čez dan zato pokrov odpremo ali privzdignemo, zvečer pa ga ponovno zapremo. Z napredovanjem jeseni in nižanjem temperatur bo lahko ostal zaprt vse dalj časa. Tudi pozimi ga je ob sončnih in toplejših dnevih smiselno občasno prezračiti.
Visoka greda lahko rodi tudi pozimi
Ob koncu poletja visoke grede zato ni treba izprazniti in pustiti do pomladi. Z obnovljeno zemljo, jesenskimi vrtninami, premišljenim zalivanjem in predvsem primernim pokrovom lahko postane prostor za pridelavo še globoko v jesen, pri odpornejših vrtninah pa tudi čez zimo.
Prav možnost enostavnega pokrivanja je ena njenih največjih prednosti – poletna visoka greda se tako z nekaj prilagoditvami spremeni v zaščiten vrt za hladnejši del leta.
Tekst:
N. G.
