Prispevki

Seno in sušenje krme – kako ohraniti kakovost košnje

Seno in sušenje krme – kako ohraniti kakovost košnje

O tem, kdaj opraviti prvo košnjo travnikov, smo pri Gorencu že pisali v posebnem članku, kjer smo poudarili, da je prava odločitev vedno povezana z razvojno fazo trav, namenom rabe in vremenskimi razmerami.

Tokrat pa poglejmo drugo, prav tako pomembno vprašanje: kako po košnji ohraniti čim več kakovosti v travni krmi. Prav pri sušenju in spravilu namreč pogosto nastanejo največje izgube.

Kakovost krme se ne določa le ob košnji

Dobra krma ni rezultat samo pravočasne košnje, ampak celotnega postopka od reza do spravila. Če je trava pokošena ob pravem času, potem pa predolgo leži na tleh, jo namoči dež ali jo večkrat po nepotrebnem obračamo, se kakovost hitro slabša. Pri travah z več listne mase so izgube še posebej občutljive, saj so prav listi hranilno najvrednejši del rastline.

Pri senu je cilj, da se trava dovolj hitro osuši, ne da bi pri tem izgubila preveč hranil. Pri silaži cilj ni popolna suhost krme, temveč primerna sušina za dobro konzerviranje. Prav zato je treba ločiti, ali pripravljamo seno, silažo ali seno v balah, saj ima vsaka oblika spravila nekoliko drugačne zahteve.

Seno in sušenje krme – kako ohraniti kakovost košnje

Hitro in enakomerno sušenje je ključ

Za kakovostno seno je najpomembnejše, da se pokošena trava čim hitreje in enakomerno osuši. Za seno je praviloma ciljna vlažnost približno 15 do 20 %, kar pomeni, da je za dobro seno navadno potrebnih več dni suhega in stabilnega vremena. Če je krma ob baliranju premokra, se lahko začne segrevati, plesneti ali izgubljati kakovost.

Pri sušenju je pomembno tudi, kako pogosto in kako intenzivno krmo obračamo. Preveč agresivno obračanje lahko povzroči drobljenje listov, posebej pri bolj listnatih travah in deteljah, s tem pa se izgublja najbolj hranilen del krme. Zato mora biti sušenje dovolj hitro, vendar ne na račun prekomernih mehanskih izgub.

Vreme je odločilni dejavnik

Za seno so najbolj ugodne razmere takrat, ko po košnji sledi več dni suhega, zmerno toplega in dovolj zračnega vremena. Košnja pred dežjem ali na močno razmočenih tleh poveča tveganje za slabše sušenje, onesnaženje s tlemi in slabšo hranilno vrednost. Tudi pri silaži je pomembno, da pokošena masa ne ostane predolgo na njivi, saj se z zamikom povečuje nevarnost izgub sladkorjev in drugih hranil, ki so pomembni za dober potek fermentacije.

Zato je pri spravilu krme pogosto pomembnejša dobra vremenska napoved kot sam koledarski datum. Kmet, ki pravočasno spremlja napoved, stanje travnika in možnosti spravila, lahko pogosto ohrani več kakovosti kot nekdo, ki sicer kosi ob pravem času, a v neugodnih razmerah. To velja tako za manjše kmetije kot za intenzivnejše pridelovalce krme.

Seno in sušenje krme – kako ohraniti kakovost košnje

Razlika med večjo količino in boljšo krmo

Pri travni krmi je stara dilema vedno enaka: ali čakati na več mase ali pokositi prej in dobiti bolj kakovostno krmo. Strokovni viri opozarjajo, da zgodnejša košnja praviloma pomeni boljšo prebavljivost in višjo hranilno vrednost, medtem ko poznejša košnja poveča količino, a prinese bolj vlaknato in manj kakovostno krmo. To se nato pokaže v slabšem izkoristku pri živali in nižji prehranski vrednosti obroka.

Prav zato se pri kakovostnem senu in silaži ne sprašujemo le, koliko smo pridelali, temveč tudi, kaj smo dejansko spravili. Večji pridelek ni nujno boljši, če je krma težje prebavljiva ali če se pri sušenju in spravilu izgubi preveč hranil.

Priprava na dobro seno se začne že prej

Dobra krma se ne začne na dan košnje. Pomembno vlogo imajo že predhodno gnojenje, apnenje, sestava travne ruše in izbira površin za prvi odkos. Travnik, ki je pravilno oskrbljen, bo dal bolj uravnotežen pridelek in se po košnji tudi lažje obnavljal. Pri pripravi kakovostne travne krme se posebej poudarja pomen pravočasnega načrtovanja in usklajevanja vseh ukrepov že pred začetkom sezone.

To pomeni, da sta kakovost sena in uspeh sušenja tesno povezana tudi s splošnim stanjem travinja. Gost, dobro prehranjен travnik in primerna botanična sestava omogočata boljši odkos, lažje sušenje in manj izgub pri spravilu.

Seno in sušenje krme – kako ohraniti kakovost košnje

Dobro spravljeno seno je rezultat več pravilnih odločitev

Kakovostna krma nastane takrat, ko se ujame več dejavnikov hkrati: prava razvojna faza trav, primeren čas košnje, ugodno vreme, hitro in enakomerno sušenje ter pravilno spravilo. Če en člen v tej verigi odpove, se to hitro pozna na končnem rezultatu. Prav zato seno ni samo “pokošena in posušena trava”, ampak rezultat precej natančnega upravljanja travinja.

Tehnični dejavniki, ki vplivajo na kakovost krme

Na kakovost sena in silaže ne vpliva le razvojna faza trav, temveč tudi način in hitrost sušenja po košnji. AHDB navaja, da je za travne mešanice priporočljiva višina reza približno 6 do 8 cm, saj prenizka košnja povečuje onesnaženje krme z zemljo, poškoduje rastne vršičke in oslabi obraščanje travne ruše. Za seno je najprimernejša košnja v poznem dopoldnevu ali zgodnjem popoldnevu, ko rosa že izhlapi, kar omogoča hitrejše sušenje in pogosto tudi višjo vsebnost topnih sladkorjev v krmi. Pri bolj listnatih sestavah, zlasti tam, kjer je več detelj, pa je potrebna previdnost pri obračanju, saj suhi listi hitro odpadajo in s tem zmanjšujejo hranilno vrednost sena. Kakovost prve košnje je zato tesno povezana ne le s trenutkom rezi, ampak tudi z izbiro višine košnje, časom dneva in čim manjšimi mehanskimi izgubami med sušenjem in spravilom.

Seno in sušenje krme – kako ohraniti kakovost košnje

Povzetek

Za kakovostno seno in dobro travno krmo ni dovolj le pravočasen odkos. Ključno je, da po košnji ohranimo čim več hranilne vrednosti, zmanjšamo izgube pri sušenju in krmo pospravimo v primernem trenutku. Prav v tem je razlika med povprečnim in res dobrim senom. Ne le v količini, tudi v tem, koliko kakovosti uspemo ohraniti od travnika do krmišča.

Viri:

  • AHDB – Cutting management for multi-species swards (ahdb.org.uk);
  • Teagasc – The time for high performing silage is now (teagasc.ie);
  • University of Minnesota Extension – Managing perennial cool-season forage grasses in Minnesota (extension.umn.edu).

Kako gospodariti na vrstno bogatem travinju?

V Sloveniji predstavlja trajno travinje večino kmetijskih zemljišč v uporabi, skoraj 60 %. Kljub temu, da večina travinja leži na območjih z omejenimi naravnimi pogoji, ki ne omogočajo intenzivne rabe, opažamo, da v sodobnih intenzivnih živinorejskih praksah travinje izgublja svojo prioritetno mesto za pripravo krme. Kmetje pogosto ne prepoznajo številnih možnosti, ki jih ponuja travinje, in temu primerno se slabša tudi gospodarjenje na travnatem svetu.

Vremenske razmere v času rasti travinja in košnje

Tudi letos vreme ni kaj veliko dopustilo, da bi pridelali silažo in seno najboljše kakovosti. Razlogi so tako v nadpovprečno mrzli zimi brez (pretiranega) snega kot v suši, ki se je bolj ali manj pojavljala čez zimo. Vremenske razmere marca in aprila, ki so prinesle podpovprečne količine padavin, razmer niso izboljšale, ampak še poslabšale. Rastline niso nadoknadile želene razrasti, kljub dognojevanju (kdor je to storil) v začetku marca je travna ruša ostala nižja kot običajno. Suša v marcu je tudi preprečila razrast trav, s tem pa je ostala ruša redka in z več praznih mest, saj so nekatere boljše trave preminile.

V tem času so travniške rastline že prešle optimalno fazo za košnjo. Regrat je na Dolenjskem začel cveteti že proti koncu marca, trpežna ljuljka, pasja trava, travniška bilnica in visoka pahovka so že v fazi cvetenja, podobno tudi mačji rep. Črna detelja, navadna nokota in lucerna v travni ruši pa so v začetku cvetenja.

Priporočilo za začetek košnje za pripravo kakovostnega sena in travne silaže s travnikov srednje intenzivnosti je v začetku latenja oz. klasenja trav ter v začetku brstenja detelj in drugih metuljnic. To je takrat, ko lati oz. klasi približno 15 % trav tistih vrst, ki jih je v ruši največ. Ker hladno in oblačno vreme v maju otežuje košnjo za siliranje, še bolj pa za pripravo sena, bo tudi letos v veliki večini na kmetijah silaže in sena manj in bo slabše kakovosti.

Ali dovolj dobro poznamo svojo travno rušo?

V času cvetenja najlažje prepoznamo rastline v travni ruši ter ocenimo njeno kakovost. Za ta namen ne zadošča, da jo gledamo le iz traktorske kabine. Treba se ji je približati in ugotoviti, kolikšen delež je v njej trav, metuljnic in drugih zeli. Za izboljševanje kakovosti zelinja je dobro poznati tudi krmno vrednost posameznih rastlin, ki rušo sestavljajo. Prepogosto imamo na kmetijah stanje, ko je delež trav in metuljnic prenizek na račun preveč zeli oz. plevelov.

Govedorejske kmetije, na katerih se širijo težave s ketozami, obporodnimi hipokalcemijami, vnetji rodil in splošno manjšo mlečnostjo, lahko iščejo vzroke tudi v kopičenju kalija v tleh. S tem namenom priporočamo vzorčenje tal, ki se lahko opravi tudi po 1. košnji (če spomladi niste gnojili). Na podlagi analiz tal kmetijski svetovalci izdelajo gnojilne načrte. Ti so pogosto presenetljivi za kmete, saj je največkrat priporočen nižji odmerek dušičnih gnojil od običajnih gnojilnih praks. Ravno prekomerno gnojenje z dušikom je razlog za pojav najpogostejših plevelov: ščavja in zlatic ter ostalih. Nižji gnojilni odmerki z dušikom niso le priporočilo, ki izhaja iz novejših raziskav, ampak tudi obveznost, ki izhaja iz nitratne uredbe.

Gnojilne norme z dušikom za trajno travinje so za 4-kosne travnike zmanjšane na 160 kg dušika na hektar (iz prejšnje gnojilne norme 320 kg dušika na hektar). Priporočeno gnojenje z dušikom je sedaj 20-40 kg dušika/ha na posamezen odkos namesto prej priporočenih 40-50 kg dušika/ha na posamezen odkos.

Ukrepi za boljšo krmo iz travinja

Na doseganje goste travne ruše z rastlinami z visoko krmno vrednostjo najbolj vplivamo z ustreznim gnojenjem, pravilno košnjo in pašno rabo ter višino odkosa. Z ustrezno tehnologijo na teh področjih omejujemo razvoj neželenih plevelnih vrst in dosežemo optimalno sestavo travne ruše, ki daje najbolj kakovostno krmo.

Predlagamo sledeče ukrepe:

  • Čas rabe travinja ima odločilen vpliv na kakovost zelinja – zgodnja košnja ali paša ohranjata večji delež hranilnih snovi v krmi, saj s starostjo kakovost travne ruše pada.
  • Ne preobremenjujmo posameznih čredink na pašnikih s predolgo zasedbo z živalmi. Čredinkam namenimo potreben odmor za obnovo ruše. Število rab mora biti usklajeno s prirastom krme.
  • Gnojenje z dušikom in ostalimi hranili le toliko, kot ruša potrebuje. Ob intenzivnejšem gnojenju je treba povečati tudi intenzivnost rabe. To je razvidno v gnojilnem načrtu.
  • Priporoča se uvedba pašno-košnega sistema rabe. Izmenjaje površine enkrat kosimo za siliranje, drugič za seno, tretjič za zeleno krmo oziroma pašo. Vsaki dve do tri leta moramo vrstni red koriščenja travne ruše zamenjati. Tako na nek način kolobarimo na travni ruši.
  • Optimalna višina košnje naj bo 6 do 9 cm. Prenizka košnja na travinju povzroča predčasni propad kakovostnih trav in detelj v ruši. S tem nastajajo prazna mesta, na katere se naselijo pleveli. Prenizka košnja povzroča tudi onesnaževanje sena in silaže z zemljo, kar zmanjša energijsko vrednost krme.
  • Dosejavanje trav in detelj v obstoječo rušo uvedimo kot reden tehnološki ukrep.

Ocena praznih mest v travni ruši

Za uspešno dosejavanje trav in detelj je treba predhodno preveriti, ali je v ruši dovolj praznega prostora za rast novega posevka. To preverimo tako, da izberemo nekaj mest na parceli v velikosti 40×40 cm, ki so povprečnega videza. S polaganjem dlani v izbrani kvadrat lažje ocenimo, ali delež praznih mest predstavlja več kot 20%, če vemo, da naša dlan pomeni 15%.

Če je delež praznih mest v travni ruši večji od 20%, je treba čim prej dosejati ali vsejati travno-deteljne mešanice. Če praznih mest ni, je smiselno razmisliti o rabi herbicida. Mešanice izberemo glede na talne razmere in način rabe. Vsekakor dodamo seme rastlin (izbrane TDM), ki jih v ruši primanjkuje in jih želimo v kvalitetni krmi.

Raba travinja z okoljskim pomenom

V zadnjih letih se na določenih varovanih območjih krepi tudi vloga ekstenzivnega travinja, ki pred pridelavo kakovostne krme daje prednost ohranjanju ptic, še posebej travniških gnezdilk, metuljev, kačjih pastirjev, hroščev in drugih organizmov. Običajno so to travniki, ki zaradi naravnih omejitvenih dejavnikov nimajo pogojev za pridelavo kakovostne krme.

S pestrostjo rastlin na pozno košenih travnikih, ki se gnojijo le po predpisanih režimih, pa lahko poskrbijo za ustrezno prehrano varovanih ptic in drobnoživk ter nudijo ustrezno seno za določene kategorije živali v ustreznem deležu v obroku. Pozna košnja, ki je zahtevana, omogoča tudi samovsejavanje avtohtonih rastlin. Tu se pričakuje, da se košnja ali paša opravi šele po 30. juniju.

Na zmerno intenzivnih travnikih z obremenitvijo 0,2-1,5 GVŽ/ha (če so GERK-i večji od 1 hektarja) pa se lahko uveljavlja tudi t.i. nepokošen pas travnika v obsegu 5 do 10 % površine. Nepokošeni pasovi imajo podobno okoljsko funkcijo, kot je navedena za ekstenzivne travnike. Njihov dejanski doprinos za okolje pa se je pokazal v raziskavah in v drugih okoljsko razvitih državah. Na našem podeželju predstavlja novost, ki potrebuje predstavitve glede tehnologije ravnanja z njimi in glede njihovih dejanskih učinkov na okolje. Predpisani časi košnje nepokošenih pasov so različni glede na značaj varovanega travinja, medtem ko je predpisani čas na nevarovanih območjih, kjer se izvajata ukrepa TRZ I in II, po 1. marcu ali ob prvi košnji od maja naslednjega leta naprej.

Za košnjo nepokošenih pasov na zemljiščih, ki so okoljsko varovana in vključena v različne operacije, so tu roki košnje sledeči: za posebne traviščne habitate (HAB_NPAS) po 30. juniju naslednjega leta, za habitate ptic vlažnih travnikov (VTR_NPAS) po 1. avgustu in za steljnike (STE_NPAS) po 25. avgustu. Paša teh nepokošenih pasov ni dovoljena.

Trajni travnati svet predstavlja pestro vegetacijo z izredno velikim okoljskim pomenom, kljub temu pa ne smemo pozabiti, da nam v prvi vrsti nudi bogato beljakovinsko krmo v neposredni okolici kmetij. Ali je možno, smiselno in potrebno pri rabi travinja slediti tudi okoljevarstvenim ciljem, bomo v praksi precej več preverjali v naslednjih letih.

 

Vir članka:
farmingfornature.ie