Seno in sušenje krme – kako ohraniti kakovost košnje
O tem, kdaj opraviti prvo košnjo travnikov, smo pri Gorencu že pisali v posebnem članku, kjer smo poudarili, da je prava odločitev vedno povezana z razvojno fazo trav, namenom rabe in vremenskimi razmerami.
Tokrat pa poglejmo drugo, prav tako pomembno vprašanje: kako po košnji ohraniti čim več kakovosti v travni krmi. Prav pri sušenju in spravilu namreč pogosto nastanejo največje izgube.
Kakovost krme se ne določa le ob košnji
Dobra krma ni rezultat samo pravočasne košnje, ampak celotnega postopka od reza do spravila. Če je trava pokošena ob pravem času, potem pa predolgo leži na tleh, jo namoči dež ali jo večkrat po nepotrebnem obračamo, se kakovost hitro slabša. Pri travah z več listne mase so izgube še posebej občutljive, saj so prav listi hranilno najvrednejši del rastline.
Pri senu je cilj, da se trava dovolj hitro osuši, ne da bi pri tem izgubila preveč hranil. Pri silaži cilj ni popolna suhost krme, temveč primerna sušina za dobro konzerviranje. Prav zato je treba ločiti, ali pripravljamo seno, silažo ali seno v balah, saj ima vsaka oblika spravila nekoliko drugačne zahteve.
Hitro in enakomerno sušenje je ključ
Za kakovostno seno je najpomembnejše, da se pokošena trava čim hitreje in enakomerno osuši. Za seno je praviloma ciljna vlažnost približno 15 do 20 %, kar pomeni, da je za dobro seno navadno potrebnih več dni suhega in stabilnega vremena. Če je krma ob baliranju premokra, se lahko začne segrevati, plesneti ali izgubljati kakovost.
Pri sušenju je pomembno tudi, kako pogosto in kako intenzivno krmo obračamo. Preveč agresivno obračanje lahko povzroči drobljenje listov, posebej pri bolj listnatih travah in deteljah, s tem pa se izgublja najbolj hranilen del krme. Zato mora biti sušenje dovolj hitro, vendar ne na račun prekomernih mehanskih izgub.
Vreme je odločilni dejavnik
Za seno so najbolj ugodne razmere takrat, ko po košnji sledi več dni suhega, zmerno toplega in dovolj zračnega vremena. Košnja pred dežjem ali na močno razmočenih tleh poveča tveganje za slabše sušenje, onesnaženje s tlemi in slabšo hranilno vrednost. Tudi pri silaži je pomembno, da pokošena masa ne ostane predolgo na njivi, saj se z zamikom povečuje nevarnost izgub sladkorjev in drugih hranil, ki so pomembni za dober potek fermentacije.
Zato je pri spravilu krme pogosto pomembnejša dobra vremenska napoved kot sam koledarski datum. Kmet, ki pravočasno spremlja napoved, stanje travnika in možnosti spravila, lahko pogosto ohrani več kakovosti kot nekdo, ki sicer kosi ob pravem času, a v neugodnih razmerah. To velja tako za manjše kmetije kot za intenzivnejše pridelovalce krme.
Razlika med večjo količino in boljšo krmo
Pri travni krmi je stara dilema vedno enaka: ali čakati na več mase ali pokositi prej in dobiti bolj kakovostno krmo. Strokovni viri opozarjajo, da zgodnejša košnja praviloma pomeni boljšo prebavljivost in višjo hranilno vrednost, medtem ko poznejša košnja poveča količino, a prinese bolj vlaknato in manj kakovostno krmo. To se nato pokaže v slabšem izkoristku pri živali in nižji prehranski vrednosti obroka.
Prav zato se pri kakovostnem senu in silaži ne sprašujemo le, koliko smo pridelali, temveč tudi, kaj smo dejansko spravili. Večji pridelek ni nujno boljši, če je krma težje prebavljiva ali če se pri sušenju in spravilu izgubi preveč hranil.
Priprava na dobro seno se začne že prej
Dobra krma se ne začne na dan košnje. Pomembno vlogo imajo že predhodno gnojenje, apnenje, sestava travne ruše in izbira površin za prvi odkos. Travnik, ki je pravilno oskrbljen, bo dal bolj uravnotežen pridelek in se po košnji tudi lažje obnavljal. Pri pripravi kakovostne travne krme se posebej poudarja pomen pravočasnega načrtovanja in usklajevanja vseh ukrepov že pred začetkom sezone.
To pomeni, da sta kakovost sena in uspeh sušenja tesno povezana tudi s splošnim stanjem travinja. Gost, dobro prehranjен travnik in primerna botanična sestava omogočata boljši odkos, lažje sušenje in manj izgub pri spravilu.
Dobro spravljeno seno je rezultat več pravilnih odločitev
Kakovostna krma nastane takrat, ko se ujame več dejavnikov hkrati: prava razvojna faza trav, primeren čas košnje, ugodno vreme, hitro in enakomerno sušenje ter pravilno spravilo. Če en člen v tej verigi odpove, se to hitro pozna na končnem rezultatu. Prav zato seno ni samo “pokošena in posušena trava”, ampak rezultat precej natančnega upravljanja travinja.
Tehnični dejavniki, ki vplivajo na kakovost krme
Na kakovost sena in silaže ne vpliva le razvojna faza trav, temveč tudi način in hitrost sušenja po košnji. AHDB navaja, da je za travne mešanice priporočljiva višina reza približno 6 do 8 cm, saj prenizka košnja povečuje onesnaženje krme z zemljo, poškoduje rastne vršičke in oslabi obraščanje travne ruše. Za seno je najprimernejša košnja v poznem dopoldnevu ali zgodnjem popoldnevu, ko rosa že izhlapi, kar omogoča hitrejše sušenje in pogosto tudi višjo vsebnost topnih sladkorjev v krmi. Pri bolj listnatih sestavah, zlasti tam, kjer je več detelj, pa je potrebna previdnost pri obračanju, saj suhi listi hitro odpadajo in s tem zmanjšujejo hranilno vrednost sena. Kakovost prve košnje je zato tesno povezana ne le s trenutkom rezi, ampak tudi z izbiro višine košnje, časom dneva in čim manjšimi mehanskimi izgubami med sušenjem in spravilom.
Povzetek
Za kakovostno seno in dobro travno krmo ni dovolj le pravočasen odkos. Ključno je, da po košnji ohranimo čim več hranilne vrednosti, zmanjšamo izgube pri sušenju in krmo pospravimo v primernem trenutku. Prav v tem je razlika med povprečnim in res dobrim senom. Ne le v količini, tudi v tem, koliko kakovosti uspemo ohraniti od travnika do krmišča.
Viri:
- AHDB – Cutting management for multi-species swards (ahdb.org.uk);
- Teagasc – The time for high performing silage is now (teagasc.ie);
- University of Minnesota Extension – Managing perennial cool-season forage grasses in Minnesota (extension.umn.edu).
