Prispevki

Pomoč pticam pozimi - Gorenc.si

Pomoč pticam pozimi – praktični nasveti za skrb na domačem vrtu

/in /by

Ptice pozimi preživljajo zahtevno obdobje, saj se soočajo z nizkimi temperaturami, krajšimi dnevi in pomanjkanjem hrane. Podnebne spremembe dodatno vplivajo na njihove prehranjevalne navade in selitvene vzorce, kar pomeni, da se vedno več vrst zadržuje v naših krajih skozi celo leto ali se njihovi običajni prehranski viri hitreje izčrpajo.

S pravilno skrbjo in premišljenim hranjenjem lahko pripomoremo k njihovemu preživetju in hkrati uživamo v opazovanju raznovrstnih ptic, ki obiščejo naše vrtove in okolico.

Zakaj je pomembno pomagati pticam pozimi?

Pozimi se naravni viri hrane za ptice, kot so semena, žuželke in insekti, močno zmanjšajo. Hranjenje ptic v tem času jim pomaga preživeti dolge in mrzle noči ter ohraniti dovolj energije za iskanje hrane podnevi. Poleg tega je skrb za ptice pomembna tudi z vidika ohranjanja naravnega ravnovesja, saj ptice prispevajo k zdravemu ekosistemu z nadzorovanjem populacije škodljivcev in širjenjem semen rastlin. Obenem pa je hranjenje ptic odlična priložnost za opazovanje narave in učenje o lokalnih vrstah ptic, kar krepi našo povezanost z okoljem in povečuje zavedanje o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Pomoč pticam pozimi - Gorenc.si

Najpogostejše vrste ptic pozimi

Poletne ptice selivke se v jeseni preselijo v toplejše kraje, medtem ko nekatere domače vrste in zimski obiskovalci ostanejo pri nas. Pozimi lahko na krmilnicah in v bližini naselij ter gozdov opazimo raznolike vrste ptic, ki so prilagojene hladnejšim razmeram. Med najbolj pogostimi zimskimi vrstami v Sloveniji so:

  • Domači vrabec (Passer domesticus): Prepoznaven po rjavem perju s črnimi progami in sivi glavi. Pogosto se zadržuje v bližini človeških bivališč.
  • Siva vrana (Corvus cornix): Velika, inteligentna ptica s prepoznavnim črnosivim perjem, ki pogosto išče hrano na odlagališčih in travnikih.
  • Velika sinica (Parus major): Zlahka jo prepoznamo po živo rumenem trebuhu in črni črti, ki poteka vzdolž prsi, ter značilni črni glavi z belimi lisami.
  • Domači golob (Columba livia domestica): Značilen mestni prebivalec, ki je prilagojen različnim življenjskim pogojem in pogosto išče hrano v bližini ljudi.
  • Poljski vrabec (Passer montanus): Podoben domačemu vrabcu, vendar s prepoznavno rjavo kapico in črnimi lisami na licih. Pogosteje ga najdemo na podeželju.
  • Ščinkavec (Fringilla coelebs): Moški primerki so prepoznavni po rdečkastorjavem prsnem perju in zelenkastorumenem zadku, medtem ko so samice bolj sivorjave barve.
  • Lišček (Carduelis carduelis): Ena najlepših ptic pri nas, prepoznaven po rdečem obrazu, črno-belih krilih in rumenem pasu na perutih.
  • Plavček (Cyanistes caeruleus): Majhna in živahna ptica z modrim perjem na krilih in rumenim trebuhom, ki jo pogosto vidimo na krmilnicah.
  • Kos (Turdus merula): Samci so popolnoma črni z oranžnim kljunom, samice pa rjave. Pogosto jih opazimo pri iskanju hrane pod grmovjem ali drevesi.
  • Sraka (Pica pica): Inteligentna in družabna ptica s črnobelimi peresi in dolgim repom, ki se rada zadržuje v bližini kmetij in naselij.

Poleg teh pogostih vrst lahko v zimskem času na krmilnicah opazimo tudi zimske obiskovalce, kot so:

  • Brinovka (Turdus pilaris): Zimska obiskovalka, ki jo prepoznamo po lisastem prsnem perju in sivi glavi, pogosto v večjih jatah išče sadje in jagodičevje.
  • Rumeni strnad (Emberiza citrinella): Prepoznaven po svetlorumenem perju in značilnem “čip-čip” klicu, pogosto ga opazimo na poljih in vrtovih.
  • Snežni strnad (Plectrophenax nivalis): Redkejši zimski obiskovalec, ki ga včasih opazimo na višje ležečih območjih in travnikih.

Z opazovanjem ptic pozimi podpiramo njihovo preživetje ter pridobimo dragocen vpogled v raznolikost in vedenje teh čudovitih bitij.

Pomoč pticam pozimi - Gorenc.si

Kdaj in kako hraniti ptice?

Hranjenje ptic je priporočljivo v obdobjih, ko je hrane v naravi malo, zlasti med decembrom in februarjem. Pomembno je, da pticam ponujamo uravnoteženo prehrano, ki jim bo zagotovila potrebne hranilne snovi. Vedno uporabljajte svežo hrano in redno čistite krmilnice.

Primerni prehranski viri:

  • sončnična semena,
  • lanena semena,
  • bučna semena,
  • orehova in lešnikova jedrca,
  • jabolka in suho sadje,
  • neolupljen riž in oves,
  • maščobe (loj, kokosova maščoba).

Neprimerni prehranski viri:

  • slani in začinjeni ostanki hrane,
  • plesniva in pokvarjena hrana,
  • kruh v velikih količinah (lahko povzroči prebavne težave).

Pomoč pticam pozimi - Gorenc.si

Kako pripraviti primerno krmilnico?

Postavitev krmilnice naj bo na varnem mestu, kjer ptice ne bodo ogrožene s strani plenilcev, kot so domače mačke ali divje živali. Krmilnica naj bo nameščena vsaj 1,5 metra nad tlemi in na mestu, ki nudi zavetje pred vetrom in snegom. Redno je treba odstranjevati ostanke hrane in čistiti krmilnico, da preprečimo širjenje bolezni.

Pomembnost vode

Ptice pozimi ne potrebujejo le hrane, temveč tudi svežo vodo, saj so naravni vodni viri pogosto zamrznjeni. Postavite plitvo posodo z vodo in jo redno menjajte, da preprečite zmrzovanje.

Kako lahko še pomagamo pticam pozimi?

Poleg hranjenja pticam lahko pomagamo tudi z:

  • Jesenskim sajenjem grmovnic, ki nudijo zavetje in naravno hrano (npr. glog, dren, trnulja).
  • Namestitvijo gnezdilnic, kamor se ptice lahko zatečejo pred mrazom.
  • Ohranjanjem naravnih habitatov, kot so gozdni robovi in zaraščene površine.

Ohranjanje naravnih habitatov je pomembno skozi celo leto, ne le pozimi.

Pomoč pticam pozimi - Gorenc.si

Ptice pevke

Ptice pevke, kot so ščinkavci, sinice in drozgi, s svojimi melodijami napolnijo vrt in ustvarjajo prijetno vzdušje od zore do mraka. Da bi ohranile svojo vitalnost in lep glas, potrebujejo energijsko bogato prehrano. Hranjenje na ptičjih mizah in talnih krmilnikih jim zagotavlja potrebna hranila ter omogoča, da ostanejo zdrave in v dobri kondiciji skozi vse leto.

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

V Sloveniji že od leta 1979 deluje Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki je največja nevladna organizacija za varstvo narave pri nas. Osredotočajo se na varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij, s čimer pomembno prispevajo k ohranjanju narave in dobrobiti celotne družbe.

Pomoč pticam pozimi - Gorenc.si

Skrb za ptice pozimi je dobro in skrbno dejanje ter hkrati tudi priložnost, da se povežemo z naravo in jo bolje spoznamo. Pravilno hranjenje in skrb za ptice pripomoreta k ohranjanju njihove populacije ter bogatenju našega vsakdana z njihovim petjem in prisotnostjo.

 

Viri:
www.peckishbirdfood.com
www.gnezdilnice.si
www.ptice.si

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Košnja in prostoživeče živali: Pravilne tehnike za njihovo dobrobit

/in /by

Ko se v spomladanskem času narava  prebuja, se kmetje lotijo košnje večjih površin. Predvsem travnikov in pašnikov, kar je pomembno za vzdrževanje kmetijskih površin. Vendar pa ta običajna dejavnost predstavlja veliko tveganje za prostoživeče živali, zlasti za mladiče srnjadi in gnezdeče ptice, ki se v visoki travi skrivajo pred plenilci.

Zato je bistveno upoštevati smernice, ki zmanjšujejo nevarnost za te ranljive skupine prostoživečih in divjih živali.

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Košnja in ustrezna predpriprava

Pred košnjo je pomembno, da kmetje opravijo temeljit pregled travnika. Tako lahko identificirajo morebitna legla ali gnezda divjih živali. To lahko storijo z uporabo ročnih orodij za pregled visoke trave. Ali z uporabo brezpilotnih letalnikov (dronov), ki omogočajo pregled večjih površin brez motenja živali.

Po identifikaciji legel je potrebno prilagoditi načrt košnje tako, da se izognete neposredni košnji teh območij. Ali pa košnjo v teh območjih opravite ročno, s tem se zmanjša tveganje za poškodbe živali.

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Košnja – pravilna tehnika

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja na pomembnost pravilnih tehnik košnje, ki lahko preprečijo nesrečno usodo mnogih živali.

Priporočena metoda je košnja od sredine travnika proti robovom, kar živalim omogoča varno umikanje. Ta tehnika, skupaj z dodatnimi preventivnimi ukrepi, kot so vizualni in zvočni signali na kmetijskih strojih, pripomore k ohranjanju divje favne.

Na večjih površinah pa je potrebno najprej pokositi dva vzdolžna pasova njive ob robu, nato pa začeti s košnjo od notranjega dela travnika navzven. Travnike, ki ležijo ob cestah, je treba kositi vzporedno s cestiščem in v smeri stran od cestišča, da divjad in druge živali ne uidejo na cesto.

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Zakonski predpisi

Poleg zgoraj opisanega zakonodaja predpisuje obvezno uporabo preventivnih sredstev med kmetijskimi opravili za zaščito divjadi. Na traktorjih naj se uporabijo verige, ki s hrupom odganjajo živali.

Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje habitatov je strogo prepovedano v obdobjih, ko divje živali gnezdijo ali polegajo.
Zato MKGP še posebej opozarja na možnosti, ki vplivajo na zaščito prostoživečih živalskih vrst.

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Zakon o divjadi in lovstvu v 32. členu določa:

(1) Pri rabi kmetijskih zemljišč se upoštevajo usmeritve iz načrtov za upravljanje z divjadjo.
(2) Fitosanitarna sredstva za varstvo kmetijskih kultur se smejo uporabljati samo v skladu s predpisi o uporabi teh sredstev in na način, ki divjad najmanj ogroža.
(3) Če se z uporabo fitosanitarnih sredstev povzroči pogin ali obolelost divjadi, je povzročitelj za povzročeno škodo odgovoren po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti.
(4) Pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ki ogrožajo divjad, je potrebno obvezno uporabljati preventivna sredstva in načine dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. Republika Slovenija subvencionira nabavo teh sredstev, lastniki in drugi upravljavci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati.
(5) Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je prepovedano v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom.
(6) V kmetijski krajini si mora lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti.

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Povzetek

Košnja je neizogiben del kmetijske prakse, vendar je mogoče z nekaj previdnostnimi ukrepi zmanjšati njene negativne vplive na prostoživeče in divje živali. Z upoštevanjem zakonskih predpisov in smernic lahko kmetje prispevajo k ohranjanju biodiverzitete. Hkrati pa zagotavljajo, da njihove dejavnosti ne ogrožajo življenja prostoživečih živalskih vrst.

To izboljša bivalne razmere divjih živali, obenem pa prispeva k bolj etičnemu in trajnostno naravnanemu kmetijstvu.

 

Vir:
www.gov.si
www.lovska-zveza.si

Prikaz prijaznega načina košnje:
Lovska družina Radenci

 

Gozd pozimi

/in /by

Ni ga lepšega kot gozd pozimi! Zimski sprehod s primerno obutvijo, nekaj tople pijače in dobro voljo je lahko prav krasna popestritev dneva. Tako obenem poskrbimo za rekreacijo in opazujemo veličastnost gozda pozimi.

Kako pa se gozdne živali odzovejo na ta najtežji letni čas, ko zima pritiska in se spopadajo s snegom in ledom? Kaj vemo o skrivnostih gozdne zime? In kaj za živali pomeni gozd pozimi?

Kako gozd pozimi oz. sama zima vpliva na živali?

Kaj živali počnejo pozimi? V nasprotju s splošnim prepričanjem prezimujejo le štirje sesalci: medvedi, ježki, polhi in netopirji. Zato lahko na zimskih sprehodih opazite še veliko drugih živali. Najpogostejša je veverica. Zmotno je prepričanje, da veverice prezimujejo, saj so aktivne celo zimo, vendar pa shranjujejo hrano, da se pripravijo na skromne zimske razmere.

Le zakaj zaspanétu pravimo: »Spi kakor polh«? Ker polh dejansko lahko prespi kar pol leta! Na Slovenskem gredo polhi na prezimovanje s prvimi slanami, prebudijo pa se po navadi šele meseca aprila.

Če imate srečo, lahko opazite tudi jazbeca. Pozimi se sicer upočasnijo in dlje časa ostanejo pod zemljo, vendar ne hibernirajo in občasno vohajo za hrano.

Ko so drevesa brez listja, je opazovanje živali v gozdu lažje. Druge zimske živali, ki jih lahko opazite, so voluharji, miši, zajci, lisice, srnjad in jelenjad. Če bo zima snežna, bo seveda živali še lažje zaznati. Najboljši čas za opazovanje je zgodaj zjutraj po nočnem sneženju. Sledi živali bodo na svežem snegu neokrnjene, zaradi miru v gozdu pa bo lažje preučevati gibajočo se žival.

Kako ptice preživijo zimo?

Poletne ptice selivke so že zdavnaj odletele, za seboj pa pustile le odporne domače vrste in zimske naseljence. Najpogosteje vidimo veliko sinico, poljskega in domačega vrabca, ščinkavca in liščka.

Pri štetju ptic v lanskem januarju so pri nas našteli kar 73 vrst ptic. Najštevilčnejša vrsta je bil ponovno domači vrabec, ki na vrhu kraljuje že vsa leta akcije. Na drugem mestu je bila siva vrana. Na tretjem mestu se je lani znašla velika sinica. Vse tri vrste skupaj so tako številčne, da sestavljajo kar 40 % vseh opazovanih ptic.

Trem najštevilčnejšim so sledili: domači golob, poljski vrabec, ščinkavec, lišček, plavček, kos in sraka.

Če vprašamo strokovnjake, nam bodo povedali, da ptice lahko same preživijo in da hranjenje nima posebnega pomena za njihovo preživetje. Zagotovo pa je to, da hranimo ptice, odličen način, da jih opazujemo od blizu, vidimo lahko pestro paleto različnih ptic, spremljamo njihovo obnašanje in različne načine prehranjevanja. Kot bi bili v učilnici na prostem.

V Sloveniji od leta 1979 deluje Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Nasveti za zimske sprehode

Gozd pozimi in sproščen sprehod po njem je lahko ena najlepših in bolj koristnih dejavnosti v tem letnem času. Vendar se morate dobro pripraviti na vremenske razmere.

Tukaj je nekaj nasvetov:

  1. Vodoodporni škornji – skromni čevlji so junaki zimskih sprehodov. Noge morajo biti suhe, saj mokre noge pomenijo mrzle noge, kar pomeni mrzlo telo.
  2. Več plasti – tanke plasti bolje ohranjajo telesno toploto kot ena velika težka plast. Njihova prednost je tudi ta, da se lahko prilagodite temperaturi.
  3. Glava, roke in noge – poskrbite, da bodo vaše okončine tople. Če so te tople, je toplo tudi vam. Torej kape, rokavice in nogavice – z rezervnimi.
  4. Pijača in prigrizki – vaše telo se zelo trudi, da bi se ogrelo in prihranilo energijo, zato imejte s seboj nekaj energijskih ploščic in termovko s toplim čajem.

Zimski sprehod po gozdu nas poveže z naravo, pomaga, da se predihamo, razgibamo in obnovimo.

 

 

Vir:

https://www.forestholidays.co.uk
https://www.triglavskazakladnica.si/