Ko se v spomladanskem času narava  prebuja, se kmetje lotijo košnje večjih površin. Predvsem travnikov in pašnikov, kar je pomembno za vzdrževanje kmetijskih površin. Vendar pa ta običajna dejavnost predstavlja veliko tveganje za prostoživeče živali, zlasti za mladiče srnjadi in gnezdeče ptice, ki se v visoki travi skrivajo pred plenilci.

Zato je bistveno upoštevati smernice, ki zmanjšujejo nevarnost za te ranljive skupine prostoživečih in divjih živali.

Košnja in ustrezna predpriprava

Pred košnjo je pomembno, da kmetje opravijo temeljit pregled travnika. Tako lahko identificirajo morebitna legla ali gnezda divjih živali. To lahko storijo z uporabo ročnih orodij za pregled visoke trave. Ali z uporabo brezpilotnih letalnikov (dronov), ki omogočajo pregled večjih površin brez motenja živali.

Po identifikaciji legel je potrebno prilagoditi načrt košnje tako, da se izognete neposredni košnji teh območij. Ali pa košnjo v teh območjih opravite ročno, s tem se zmanjša tveganje za poškodbe živali.

Košnja – pravilna tehnika

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja na pomembnost pravilnih tehnik košnje, ki lahko preprečijo nesrečno usodo mnogih živali.

Priporočena metoda je košnja od sredine travnika proti robovom, kar živalim omogoča varno umikanje. Ta tehnika, skupaj z dodatnimi preventivnimi ukrepi, kot so vizualni in zvočni signali na kmetijskih strojih, pripomore k ohranjanju divje favne.

Na večjih površinah pa je potrebno najprej pokositi dva vzdolžna pasova njive ob robu, nato pa začeti s košnjo od notranjega dela travnika navzven. Travnike, ki ležijo ob cestah, je treba kositi vzporedno s cestiščem in v smeri stran od cestišča, da divjad in druge živali ne uidejo na cesto.

Zakonski predpisi

Poleg zgoraj opisanega zakonodaja predpisuje obvezno uporabo preventivnih sredstev med kmetijskimi opravili za zaščito divjadi. Na traktorjih naj se uporabijo verige, ki s hrupom odganjajo živali.

Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje habitatov je strogo prepovedano v obdobjih, ko divje živali gnezdijo ali polegajo.
Zato MKGP še posebej opozarja na možnosti, ki vplivajo na zaščito prostoživečih živalskih vrst.

Zakon o divjadi in lovstvu v 32. členu določa:

(1) Pri rabi kmetijskih zemljišč se upoštevajo usmeritve iz načrtov za upravljanje z divjadjo.
(2) Fitosanitarna sredstva za varstvo kmetijskih kultur se smejo uporabljati samo v skladu s predpisi o uporabi teh sredstev in na način, ki divjad najmanj ogroža.
(3) Če se z uporabo fitosanitarnih sredstev povzroči pogin ali obolelost divjadi, je povzročitelj za povzročeno škodo odgovoren po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti.
(4) Pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ki ogrožajo divjad, je potrebno obvezno uporabljati preventivna sredstva in načine dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. Republika Slovenija subvencionira nabavo teh sredstev, lastniki in drugi upravljavci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati.
(5) Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je prepovedano v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom.
(6) V kmetijski krajini si mora lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti.

Povzetek

Košnja je neizogiben del kmetijske prakse, vendar je mogoče z nekaj previdnostnimi ukrepi zmanjšati njene negativne vplive na prostoživeče in divje živali. Z upoštevanjem zakonskih predpisov in smernic lahko kmetje prispevajo k ohranjanju biodiverzitete. Hkrati pa zagotavljajo, da njihove dejavnosti ne ogrožajo življenja prostoživečih živalskih vrst.

To izboljša bivalne razmere divjih živali, obenem pa prispeva k bolj etičnemu in trajnostno naravnanemu kmetijstvu.

 

Vir:
www.gov.si
www.lovska-zveza.si

Prikaz prijaznega načina košnje:
Lovska družina Radenci