Poletna vročina pri rejnih živalih ni le vprašanje udobja. Gre za pomemben proizvodni in zdravstveni izziv.

Pri kravah molznicah se visoke temperature hitro pokažejo v zmanjšanem vnosu krme, nižji mlečnosti, večji obremenitvi organizma in slabšem splošnem počutju. Posebej občutljive so visoko proizvodne živali, saj zaradi intenzivne presnove same proizvajajo veliko telesne toplote in se zato v vročini težje ohlajajo. Toplotni stres zato ni le posledica visokih temperatur, temveč kombinacije temperature, zračne vlage, gibanja zraka, sončnega obsevanja in razmer v hlevu ali na paši.

Ko vročina postane resen proizvodni problem

Pri kravah molznicah vročina najprej vpliva na obnašanje in presnovo. Živali manj jedo, več stojijo, hitreje dihajo in porabljajo več energije za ohlajanje telesa. Posledica je manjši vnos suhe snovi in slabši izkoristek obroka, kar se nato odrazi v padcu mlečnosti. Strokovni viri opozarjajo, da se padec mlečnosti pogosto ne pokaže isti dan, temveč z zamikom dveh ali več dni, zato rejec povezave z vročino včasih ne opazi takoj. Poleg količine mleka lahko vročina vpliva tudi na reprodukcijo, pogostost obolenj in splošno dolgoživost živali.

V bolj izrazitem toplotnem stresu lahko pride tudi do precejšnjega zmanjšanja prireje. Pri kombinaciji visokih temperatur in visoke vlage se mlečnost in vnos krme zmanjšata približno za 10 %, v hujših razmerah pa je padec lahko tudi večji od 25 %. Tudi če so številke med čredami različne, je osnovno sporočilo zelo jasno: ko se živali začnejo boriti z vročino, se to zelo hitro pokaže tudi v ekonomiki reje.

Znaki, ki jih rejec opazi najprej

Toplotni stres ima pri govedu precej značilne znake. Ob naraščajoči vročinski obremenitvi se pojavi povečano slinjenje, hitrejše dihanje in zbiranje živali, v hujših primerih pa tudi dihanje z odprtim gobcem in izrazit napor pri dihanju. Zadnje raziskave podobno opisujejo stopnje toplotnega stresa: od rahlo povečanega sopihanja do vidnega naprezanja pri dihanju in izrazite nemirnosti. Rejec mora zato poleti spremljati ne le termometer, ampak predvsem opazovati živali same. Če živali več stojijo kot ležijo, iščejo senco, se gnetejo okoli napajalnikov ali težje dihajo, je treba ukrepati čim prej.

Katere živali so najbolj ogrožene

Vse živali vročine ne prenašajo enako. Najbolj ogrožene so visoko proizvodne krave molznice, živali v pozni brejosti, živali v slabše prezračenih objektih ter tiste, ki nimajo stalnega dostopa do sence in vode. Posebej občutljive so tudi skupine živali v prenatrpanih hlevih ali na paši brez naravnega zavetja. Toplotno obremenjene so tudi pozno breje suhe krave, pri katerih se lahko posledice pokažejo še po telitvi, tudi pri vitalnosti telet in poznejši mlečnosti.

Hlev, zrak in voda: prva obrambna linija

Najpomembnejši ukrepi za zmanjšanje toplotnega stresa so pogosto tudi najbolj osnovni: dovolj sveže vode, dobro prezračevanje in senca. Za boljše naravno prezračevanje pri sodobnih objektih so pomembne velike odprte stranice in zadostna višina hleva, starejše objekte pa je mogoče izboljšati z ventilatorji ali tunelskim prezračevanjem. Kjer je to izvedljivo, so učinkoviti tudi sistemi škropljenja ali pršenja, ki v kombinaciji z zračnim tokom pomagajo odvajati toploto s telesne površine krav. Ključno pa je, da se takšni sistemi uporabljajo premišljeno in skupaj z dobrim kroženjem zraka.

Na pašniku je enako pomembna senca. Če naravne sence ni dovolj, jo je treba zagotoviti z nadstreški ali drugimi rešitvami. Voda mora biti vedno dostopna, čista in dovolj hladna, saj živali v vročini popijejo bistveno več. Pri poletni reji je smiselno prilagoditi tudi dnevni ritem: živali manj obremenjevati v najbolj vročem delu dneva, molžo, premike ali druge posege pa, kjer je mogoče, prestaviti v zgodnejše jutranje ali večerne ure.

Krmljenje in organizacija reje

Ker vročina zmanjšuje vnos krme, mora rejec poleti posebno pozornost nameniti tudi krmljenju. Cilj je, da živali čim lažje zaužijejo obrok in da je ta kakovosten, svež in hranilno uravnotežen. V praksi to pomeni čim manj segrete ali postane krme na jaslih, več pozornosti pri času krmljenja in dobro organizacijo obrokov. Pregledni znanstveni članki opozarjajo, da toplotni stres vpliva tudi na presnovo, ravnovesje v vampu in reprodukcijo, zato ne gre le za “manj mleka”, ampak za širšo obremenitev organizma.

Zakaj je preventiva pomembnejša od poznega odziva

Pri toplotnem stresu je najpomembnejše, da rejec ukrepa pravočasno. Ko živali že kažejo hudo dihalno stisko ali ko mlečnost izrazito pade, je škoda praviloma že nastala. Strokovni viri opozarjajo, da je spremljanje zgodnjih znakov in okoljskih razmer pogosto pomembnejše kot čakanje na očiten padec prireje. Dobra reja v poletnem času zato pomeni, da vročino pričakujemo in se nanjo pripravimo vnaprej, s prezračevanjem, vodo, senco, prilagojenim režimom dela in opazovanjem živali.

Povzetek

Vročina pri rejnih živalih ni le poletna neprijetnost, ampak dejavnik, ki lahko pomembno vpliva na počutje, zdravje in prirejo mleka. Manjši vnos krme, težje dihanje, padec mlečnosti in večja obremenitev organizma so jasen znak, da je treba ukrepati. Z dovolj sence, vode, dobrim prezračevanjem in premišljenim upravljanjem reje lahko vpliv vročine bistveno omilimo. Prav v tem je razlika med pasivnim prenašanjem poletja in dobrim gospodarjenjem z živino v času vročinskih obremenitev.

Viri:

• University of Minnesota Extension – Heat stress in dairy cattle (extension.umn.edu);
• Teagasc – Heat stress in cattle (teagasc.ie);
• MSD Veterinary Manual – Animal and Herd Productivity in Dairy Cattle (msdvetmanual.com).