Slovensko kmetijstvo se je v zadnjih 25 letih hitro opremljalo s traktorji, priključki in opremo. V Sloveniji bi naj tako bilo približno 240.000 traktorjev, ki imajo povprečno moč 15-55 KW in približno 800.000 – 900.000 različnih priključkov, kar predstavlja velik finančni kapital. Varno delo s traktorji in kmetijsko mehanizacijo je zato še toliko bolj pomembno.

Prednosti kmetijske mehanizacije in opreme so dobro znane, s seboj pa nosijo tudi negativne posledice – nesreče pri delu. Po statističnih podatkih se zgodi v Sloveniji letno okrog 650 nesreč, življenje pa izgubi 20 – 40 ljudi. V sosednji Avstriji prav toliko, kljub trikrat večjemu številu traktorjev.

Zaradi naštetih razlogov je Slovenija sprejela kar nekaj ukrepov za zmanjšanje števila nesreč. Gre predvsem za izvajanje zakonskih določb in program izobraževanja o varni in varčni uporabi kmetijske mehanizacije.

Slovenija je klimatsko, konfiguracijsko in terensko zelo razgibana. Zato je uporaba kmetijske mehanizacije še bolj nevarna, konstruktivno zahtevna in draga. Zagotavljanje varnosti zahteva veliko vlaganj in ustrezna praktična znanja.

NESREČE PRI VOŽNJI IN DELU

Nesreče pri delu s traktorji in kmetijskimi stroji so posledica pomanjkljive usposobljenosti za upravljanje in delo z njimi. Dostikrat nanje odločujoče vplivajo obremenitve strojev, kot so: visoko težišče, razpored teže, zavornega in pogonskega mehanizma ter način pripenjanja priključkov – prikolic.

Med vzroki nesreč prevladujejo:

• Neprevidnost voznika, tvegana vožnja in vožnja brez varne kabine.
• Neprimerna hitrost, ostro zavijanje v ovinkih, na nagibih – nepravilna ocena terena in pogojev dela.
• Neobvladovanje vožnje, preobtežitev vozila, nepravilno naložene prikolice in obračanje.
• Neobvladovanje dela s priključnimi stroji v strmini, nepravilna menjava prestav, vožnja z dvoosno prikolico, ki še vedno povzroči daleč največ hujših nesreč.
• Veliko nesreč zakrivi neprevidna vožnja po dvorišču, kjer so žrtve pogosto otroci in člani družine, ter skakanje na stroje in prikolice, ko se ti že premikajo.
• Večje tveganje predstavlja hladnejši letni čas, spolzka in umazana tla, neustrezna obleka.
• Na pogostost nesreč vpliva tudi starost voznika.
• Neupoštevanje zakonskih predpisov.

Najpogosteje so žrtve pri delu s traktorjem vozniki v starosti od 35 do 55 let. Tudi največ delovnih nezgod se zgodi v starosti med 40. in 65. letom.

Časovno se največ nesreč zgodi v popoldanskem času od 15. do 21. ure in za konec tedna, kar kaže na manjšo previdnost in večjo utrujenost zaradi dopoldanskih psihofizičnih naporov in zaposlitev.

UKREPI ZA VARNO DELO

Zaradi navedenih vzrokov in razlogov so bile sprejete zakonske in izobraževalne novosti na tem področju:

• V letu 1998 je bil sprejet nov Zakon o varnosti cestnega prometa, ki določa, da morajo imeti vsi traktorji, registrirani po letu 1983, vgrajeno varnostno kabino oz. lok. Prinaša tudi novosti v kmetijskem transportu: omejitev hitrosti, vožnjo s prižganimi lučmi, uporabo rumene vrteče in halogenske luči, odsevne table in drugo.
• Prav tako zakon določa, da lahko vozijo traktor le tisti, ki imajo vozniško dovoljenje za traktor. Dobijo ga, če uspešno opravijo tečaj o varnem delu s traktorjem in priključnimi stroji v obsegu 15 do 20 ur.
• Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je skupaj z Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije izdal pravilnik o programu usposabljanja za varno delo s traktorji in izdajanju potrdil. Pravilnik je bil dopolnjen v letu 1998.
• Za izvajanje omenjenega programa so pooblaščene regijsko razporejene kmetijske šole, ustrezno opremljene z učnimi sredstvi, kot so: knjige, revije, slike, prosojnice. V Sloveniji izvaja 20-urni program usposabljanja devet kmetijskih šol. Opravljenih je bilo 1600 tečajev, ki se jih je udeležilo čez 80.000 udeležencev.
• Kmetijske šole in svetovalna služba skrbijo tudi za permanentno izobraževanje vseh uporabnikov kmetijske mehanizacije. Usposabljanje poteka v obliki seminarjev, testiranj strojev, demonstracijskih prikazov, traktorskih tekmovanj, izdajanja letakov in publikacij.
• Traktor je potrebno zavarovati in registrirati. Leta 1994 je bil sprejet Zakon o obveznem zavarovanju in registraciji, ki natančno opredeljuje oba postopka.

PROGRAM UKREPOV ZA VARNO DELO S TRAKTORJI IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO OBSEGA:

• Voznik traktorja mora poznati konstruktivne in delovne značilnosti motorja, transmisije, pogona, težišče stroja, način obtežitve, uporabo regulacijske hidravlike, način upravljanja s komandnimi ročicami, instrumenti, avtomatiko, elektroniko. Upoštevati mora cestno – prometne in varnostne predpise ter novo signalizacijo.
• Pri traktorjih in priključnih strojih morajo biti tovarniško zaščitene pogonske gredi, zobniki, jermenice, pogonska kolesa. Med obratovanjem kmetijskega stroja ne smemo odstranjevati zaščitnih naprav.
• Traktorji in delovni agregati morajo biti opremljeni z zanesljivim priklopom, zavorami, predpisano signalizacijo, varno in pregledno kabino s stopnicami.
• Stroji morajo biti pravilno vzdrževani, z uravnanimi sklopkami, zavorami, krmilnim mehanizmom in predpisanim pritiskom v pnevmatikah.
• Voznik stroja mora obvladati tehnike vožnje in dela na ravnini / strmini, kot so: oranje, gnojenje, setev, škropljenje, nega posevkov, košnja, žetev, spravilo pridelkov, nakladanje in transport z dvoosno prikolico.
• Poznati je potrebno eksploatacijske in tehnološke zahteve, kot so: hitrost, delovni odpor, strmina, talne in klimatske razmere ter možnost uvajanja integriranih agregatov.
• Vse delovne operacije morajo biti dobro premišljene, tveganja niso dovoljena. Delo naj poteka zmerno. Ne hitimo, bodimo pozorni na okolico, še zlasti na otroke, in vse, kar se dogaja v bližini.
• Na strmini in v ovinkih vozimo skrajno previdno, tako da imamo občutek varnosti.
• Pri transportu večji kmetijskih strojev, npr. kombajnov, je potrebno upoštevati cestno–prometne predpise in uporabljati zaščitne naprave za kosilnike, ostra rezila in vrtljive dele strojev.
• Vozniki in delavci morajo pri delu z nevarnimi snovmi uporabljati ustrezno osebno zaščito in opremo (obleko, rokavice, obutev, zaščito za oči, dihala in ušesa). Danes so že v uporabi zrakotesne kabine, ki voznika zaščitijo pred kemikalijami.

POMEMBNA OPOZORILA PRI (VARNEM) DELU S TRAKTORJI IN DRUGIMI KMETIJSKIMI STROJI (KOMBAJNI) SO ŠE:

• V pogon in delo sme le tehnično brezhiben pogonski stroj.
• Traktor zaganjamo samo s sedeža, ne pa stoje ob traktorju.
• Motor mora biti izključen pri polnitvi z gorivom.
• Če je pretični vzvod v prestavi, ne zaganjamo motorja.
• Vsi zavorni mehanizmi morajo enako prijemati in zavirati.
• Pedal deljenih zavor pri cestnem transportu mora biti sklenjen.
• Uporaba ročnega in nožnega vzvodovja (sklopka, menjalnik, zavora in hidravlika) mora biti premišljena z veliko mero občutka.
• Pri delu s hidravličnimi priključki mora biti na traktorju le voznik.
• Varnost voznika bo zajamčena, če je traktor opremljen z varno komfortno kabino, stopnicami in prijemali. Predpis je bil izdan že leta 1982, novi predpis pa zahteva še več.
• Pomemben ukrep varnosti je redno opravljena tehnična oskrba stroja (dnevna, tedenska, mesečna, letna) in nameščanje katalizatorjev.
• Traktor za delo v nagibu mora biti temu ustrezno prilagojen, kar pomeni: nizko težišče, širok kolotek, večja medosna razdalja, velika naležna površina in pogon na vsa štiri kolesa, pravilno nameščene uteži, pravilno pripenjanje priključkov, dinamična obtežitev.

Varna vožnja in varno delo s traktorjem (ali drugo kmetijsko mehanizacijo) bo zagotovljeno, če bo voznik dosledno upošteval navodila o varni vožnji z eno- in dvoosnimi prikolicami, različne pogoje dela in svoje delovne sposobnosti ter predpisano signalizacijo!

 

Vir članka: Učbenik: Kmetijska tehnika za danes in jutri (Miha Žmavc)