Sredi poletja se na vrtu že veselimo obilnega pridelka, hkrati pa se po pobiranju česna, čebule, zgodnjega krompirja, graha, solate in drugih zgodnjih vrtnin začnejo prazniti prve grede. Teh površin ni treba pustiti neizkoriščenih do pomladi.

Julij in avgust sta primerna za nov krog setve, s katerim si zagotovimo svežo zelenjavo še globoko v jesen, nekatere vrtnine pa lahko na gredah ostanejo tudi čez zimo.

Poletna setev pa se nekoliko razlikuje od spomladanske. Časa za razvoj je manj, tla so pogosto vroča in suha, mlade rastline pa lahko hitro prizadenejo vročinski valovi. Uspeh je zato odvisen od primerne izbire vrtnin, pravočasne setve in skrbne priprave praznih gred.

Najprej ocenimo, koliko časa je še na voljo

Pred setvijo preverimo, koliko časa posamezna vrtnina potrebuje do pobiranja. Poleti izbiramo predvsem hitro rastoče vrste ter zgodnje oziroma jesenske sorte. Upoštevamo tudi lego vrta. Na višjih, hladnejših območjih se rast jeseni prej upočasni, zato je treba sejati nekoliko prej kot v toplejših krajih.

Nekatere vrtnine bomo pobirali že čez nekaj tednov, druge pozno jeseni, tretje pa bodo prezimile in znova začele rasti zgodaj spomladi. Manjše količine lahko sejemo večkrat v razmiku od enega do dveh tednov. Tako pridelek ne dozori ves hkrati, obenem pa zmanjšamo tveganje, da bi celotno setev prizadeli vročina, suša ali neurje.

Kaj lahko sejemo konec julija in v začetku avgusta

Na proste grede lahko konec julija še posejemo črno redkev, podzemno kolerabo, radič, endivijo, blitvo, rukolo in azijske listnate vrtnine. V ugodnejših legah lahko poskusimo tudi z rdečo peso in korenjem krajšega razvojnega časa, predvsem za mlade korene in liste. Za pozno setev vedno izberemo hitro rastoče oziroma jesenski pridelavi namenjene sorte.

Kitajsko zelje, listnati in kodrolistni ohrovt ter druge kapusnice bomo v tem času zanesljiveje pridelali iz sadik. Te lahko kupimo ali jih vzgojimo v platojih na nekoliko hladnejšem mestu v svetli senci ter jih na gredo presadimo, ko so dovolj razvite. Proti začetku avgusta se vse bolj usmerjamo v setev hitro rastočih listnatih vrtnin ter posevkov za poznojesensko pobiranje ali prezimovanje.

Avgust je čas za jesenske listnate vrtnine

V avgustu pridejo na vrsto predvsem vrtnine, ki jim bolj ustrezajo postopno nižje temperature. Sejemo lahko špinačo, motovilec, rukolo, redkvico, prezimne sorte solate, azijske listnate vrtnine in blitvo za mlade liste. Primeren je tudi čas za nekatere sorte radiča in prezimne čebule.

Zgodnje avgustovske setve so večinoma namenjene jesenskemu pobiranju. Pri poznejših setvah bo razvoj počasnejši, zato lahko rastline ostanejo na gredi čez zimo ali jih bomo pobirali zgodaj spomladi. Pri izbiri vedno preverimo navodila na semenski vrečki, saj vse sorte iste vrtnine niso primerne za poletno oziroma jesensko setev.

Prazno gredo najprej pripravimo na nov posevek

Po odstranitvi prvega posevka z grede odstranimo obolele rastlinske ostanke in trdovratne plevele. Zemljo plitvo zrahljamo, ne da bi po nepotrebnem obračali globlje plasti. Če je bila greda že izčrpana, ji dodamo nekaj zrelega komposta, vendar z gnojenjem ne pretiravamo. Preveč dušika lahko spodbudi bujno, mehko rast, ki je jeseni občutljivejša.

Upoštevamo tudi kolobar. Kadar je mogoče, za prvim posevkom ne sejemo rastlin iz iste botanične družine. Za zgodnjim grahom ali fižolom lahko denimo sledijo solatnice, špinača, blitva ali korenovke, za zgodnjim krompirjem pa vrtnine, ki niso iz družine razhudnikov.

Največji izziv je kaljenje v vročih tleh

Pri poletni setvi seme pogosto ne vznikne, ker se zgornja plast zemlje prehitro izsuši. Težave lahko povzročijo tudi zelo visoke temperature tal, zaskorjena površina po močnem zalivanju in neposredno sonce.

Setveno brazdo zato pred setvijo dobro zalijemo, seme pa prekrijemo z rahlo, drobno zemljo ali presejanim kompostom. Sejemo proti večeru in do vznika skrbimo za enakomerno vlažnost. Zalivamo nežno, da semena ne izperemo in ne ustvarimo trde skorje. Gredo lahko do vznika začasno zasenčimo z vrtno kopreno, senčilno mrežo ali drugim senčilom, ki omogoča kroženje zraka. Posebej občutljiva je solata, saj pri visokih temperaturah pogosto kali neenakomerno. Zanesljiveje jo je posejati v setvene plošče ali lončke, jih postaviti v svetlo senco in mlade sadike pozneje presaditi na stalno mesto.

Z drugim posevkom podaljšamo sezono

Poletna setev ni le način zapolnjevanja praznih površin, temveč premišljeno nadaljevanje vrtnarske sezone. Če izberemo primerne vrste in sorte, pripravimo tla ter mladim posevkom zagotovimo dovolj vlage in zaščite pred najhujšo vročino, lahko vrt daje svež pridelek še dolgo po koncu poletja. Prazna greda tako ne pomeni konca sezone, ampak priložnost za nov začetek.

 

Tekst:
N. G.