Živinoreja je najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva, spopada pa se z vedno večjimi izzivi. »Naša glavna skrb na tem področju je posvečena ohranjanju kmetijskih gospodarstev in kulturne krajine, zagotavljanju biotske raznovrstnosti in genetskega napredka, prireji kakovostnih živalskih proizvodov, trajnostnemu reševanju okoljskih izzivov in dobremu počutju živali,« pravijo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Katere vrste živinorejske panoge poznamo pri nas?

– Govedoreja (mleko in mlečni proizvodi)
– Govedoreja (goveje in telečje meso oz. proizvodi)
– Prašičereja
– Perutninarstvo
– Ovčereja in kozjereja
– Konjereja
– Čebelarstvo

V Sloveniji med živinorejskimi panogami prevladuje govedoreja, sledijo ji perutninarstvo, prašičereja, reja drobnice, konjereja, čebelarstvo in druge.

Slovenija premore velike površine travinja in številne družinske kmetije s tradicijo reje govedi, govedo pa je na naravno okolje v Sloveniji tudi dobro prilagojeno. Najpomembnejša proizvodna usmeritev v živinoreji in kmetijstvu nasploh je prireja mleka in mesa. V kmetijsko proizvodnjo je vključenih približno 80.000 zaposlenih, med njimi je velika večina samozaposlenih.

Živinoreja se danes sooča z velikimi spremembami in novimi izzivi. »Naše politike so usmerjene k njihovemu premagovanju ter k ekonomsko učinkovitemu in trajnostno vodenemu kmetijskemu gospodarstvu,« so še dodali na MKGP.

Kateri so cilji v živinoreji?

Cilji živinoreje po zakonu so zlasti:

– izboljševanje oziroma ohranjanje lastnosti domačih živali ob upoštevanju njihove vitalnosti;
– ohranjanje raznovrstnosti genomov in avtohtonih pasem in s tem biotske raznovrstnosti;
– ohranjanje rabe oziroma namembnosti kmetijskih zemljišč;
– zadostna prireja kakovostnih živalskih proizvodov;
– varovanje dobrega počutja domačih živali z zoohigienskimi in etološkimi normativi reje;
– zagotavljanje za vrsto značilne prehrane in krmljenja;
– izvajanje sonaravne živinoreje;
– preprečevanje negativnih posledic razmnoževanja v sorodstvu;
– izvajanje okoljevarstvenih in prostorskih normativov pri reji;
– uresničevanje pravic in dolžnosti rejcev živali ter organizacij v živinoreji;
– izvajanje strokovnih nalog v živinoreji;
– uporaba rezultatov strokovnega, svetovalnega, raziskovalnega in izobraževalnega dela na področju živinoreje;
– uporaba informacijskih sistemov v živinoreji z identifikacijo, označevanjem in registracijo domačih živali;
– urejen promet s plemenskim materialom in živalskimi proizvodi;
– zagotovitev varnosti ljudi pri reji.

Za področje živinoreje so pristojni na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vodijo postopke priznavanja in odobritve organizacij v živinoreji, postopke potrjevanja rejskih programov, opravljajo strokovni nadzor, dajejo mnenje v postopku sprejemanja prostorskih aktov, odločajo o pritožbah, izdajajo predhodno soglasje k projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo velikih obratov v živinoreji ter opravljajo druge naloge iz zakona o živinoreji.

Rejne živali in rejska društva oziroma podjetja

Rejne živali so govedo, prašiči, perutnina, ovce, koze, konji, čebele in druge vrste živali, ki se redijo za proizvodnjo hrane ali druge gospodarske namene. Imetniki rejnih živali se morajo vpisati v evidenco rejcev, živali pa prijaviti v Evidenco rejnih živali.

Krovne organizacije v živinoreji so rejska društva oziroma podjetja (prej imenovana priznane rejske organizacije) po posameznih vrstah oziroma pasmah domačih živali. Njihova naloga je združevanje rejcev za izvajanje rejskih programov za čistopasemske plemenske živali oziroma za hibridne plemenske živali, ki so vpisane v rodovniške knjige oziroma registre. Rejci lahko vključijo svoje živali v rejski program z izjavo.

Rejska društva oziroma podjetja in njihove rejske programe, ki izpolnjujejo pogoje, prizna oziroma odobri ministrstvo kot pristojni organ in jih nato uvrsti na seznam, ki je dostopen tudi drugim državam članicam EU. Pristojni organ za nadzor nad rejskimi društvi oziroma podjetji v zvezi z izvajanjem rejskih programov je Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.

Rejski program so metode in ukrepi za rejo domačih živali določene vrste in pasme, ki vključujejo vodenje rodovniških knjig oziroma registrov in razne postopke za doseganje rejskih ciljev. Rejskim društvom oziroma podjetjem (priznanim rejskim organizacijam) pri tem pomagajo različne organizacije, ki so zunanji izvajalci tehničnih in strokovnih nalog: testne postaje, osemenjevalna središča, pripustne postaje, vzrejališča čebeljih matic in druge organizacije. Vse priznane oziroma odobrene organizacije so navedene na seznamu organizacij v živinoreji v skladu z nacionalno zakonodajo.