Kako prilagoditi in ublažiti učinke podnebnih sprememb v kmetijskih ekosistemih? Kmetijstvo namreč veliko prispeva k izpustom toplogrednih plinov v ozračje in treba bo iti naproti v smeri izvajanja učinkovitih ukrepov za zmanjšanje le-teh.

Struktura izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji

(glede na izvor)

Izpusti toplogrednih plinov v kmetijstvu

Struktura izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu

Načela POTGP na področju kmetijstva:

• obvladovanje emisij ob povečanju samooskrbe s hrano (pomeni spoštovanje Resolucije o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva in živilstva “Zagotovimo.si hrano za jutri“),
• osredotočenje na najpomembnejše vire izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu,
• izkoristiti možnosti v okviru Programa razvoja podeželja s poudarkom na Kmetijsko okoljsko podnebnih plačilih (KOPOP).

Metan – fermentacija v prebavilih

(52,6 % izpustov iz kmetijstva)

Metan – skladiščenje živinskih gnojil

(15,4 % izpustov iz kmetijstva)

Didušikov oksid (N₂0)

(31,4 % izpustov iz kmetijstva)

Cilj: Izboljšati izkoristek živinskih gnojil in zmanjšati porabo dušika (N) iz mineralnih gnojil.

Sklepi:

• Kmetijstvo je med gospodarskimi panogami, ki so najbolj izpostavljene podnebnim razmeram. Glede na to bi moralo biti zgled na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov.
• Ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov so ekonomsko zanimivi. Z metanom se v zrak izgublja energija krme, z didušikovim oksidom pa rastlinsko hranilo.
• Kmetijsko okoljsko podnebna plačila (KOPOP) bi bilo treba bolj usmeriti v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Kritično je predvsem stanje na področju zmanjševanja izpustov metana.

 

Vir: Kmetijski inštitut Slovenije