Prispevki

Sadovnjak po obiranju

Sadovnjak po obiranju – kako ga pripraviti na zimo

Delo v sadovnjaku še ni končano, ko je večina plodov že pobrana. Obdobje od konca obiranja do odpadanja listja je pomembno za zdravje dreves in pridelek za prihodnje leto.

Drevo je v tem času še vedno v fazi fotosinteze, obnavlja zaloge ogljikovih hidratov in hranil ter dokončno oblikuje cvetne brste. Zato je cilj jesenske oskrbe, da drevesa v zimsko mirovanje vstopijo zdrava, dobro prehranjena in z zmanjšanim tveganjem za okužbe.

Sadovnjak po obiranju

Začnimo s pregledom drevja in higieno nasada

Po obiranju pregledamo krošnje, debla in tla pod drevesi. Z dreves odstranimo gnile plodove, saj lahko ostanejo vir okužb za naslednjo sezono, zlasti pri boleznih, kot je rjava sadna gniloba. Odstranimo tudi polomljene in močno poškodovane veje ter obolele plodove, ki so ostali na tleh.

Pri jablanah in hruškah je pomembno tudi ravnanje z odpadlim listjem. Povzročitelj jablanovega škrlupa prezimuje v okuženem listju, zato hitrejša razgradnja listne mase zmanjšuje količino kužnega materiala za pomlad. V večjih nasadih listje pogosto zdrobijo z mulčerjem, v manjšem sadovnjaku pa ga lahko prav tako zdrobimo in tako pospešimo njegovo razgradnjo. Močno okužene rastlinske ostanke odstranimo iz nasada.

Sadovnjak po obiranju

Po obiranju ne hitimo z močno rezjo

Jesenski pregled ni isto kot zimski rez. Pri jablanah in hruškah glavni rez praviloma opravimo v času mirovanja, od odpadanja listja do začetka pomladne rasti. Jeseni zato odstranimo predvsem zlomljene, suhe in očitno obolele dele, večje posege v krošnjo pa načrtujemo za zimo.

Pri koščičarjih je pristop drugačen. Slive, češnje, marelice in druge vrste iz rodu Prunus so občutljivejše za okužbe skozi rane, zlasti za srebrno listavost in bakterijski rak. Večjih rezi zato praviloma ne opravljamo pozno jeseni ali pozimi, temveč v suhem vremenu spomladi oziroma poleti, odvisno od vrste in načina vzgoje. Enoten “zimski recept” za vse sadne vrste zato ni strokovno ustrezen.

Zdravo listje po obiranju je še vedno dragoceno

Dokler je listje zeleno in zdravo, drevo še naprej kopiči zaloge za naslednjo sezono. Zato po obiranju ne zanemarimo zdravstvenega stanja nasada in ne dovolimo, da bi drevje zaradi suše prezgodaj izgubilo liste.

Po sušnem poletju namakanja ne prekinemo avtomatično takoj po zadnjem obiranju. Potrebe po vodi se jeseni zmanjšajo, vendar mora biti v tleh še vedno dovolj vlage za delovanje korenin in normalno zaključevanje vegetacije. Prekomerno namakanje je prav tako škodljivo, saj razmočena in slabo zračna tla povečujejo nevarnost bolezni korenin.

Sadovnjak po obiranju

Gnojenje naj temelji na analizah

Jesensko gnojenje naj ne bo ukrep kar “na pamet”. Potrebe so odvisne od sadne vrste, starosti drevja, intenzivnosti rasti, količine pridelka ter založenosti tal. V intenzivnih nasadih se zato odločamo na podlagi analize tal in po potrebi tudi listne analize. Fosfor, kalij in druga hranila dodajamo predvsem tam, kjer je ugotovljeno pomanjkanje.

Tudi z dušikom moramo ravnati previdno. Po velikem pridelku drevesa lahko potrebujejo dopolnitev zalog, vendar lahko prepozno ali preobilno dodajanje dušika spodbuja rast in ovira pravočasno dozorevanje lesa. V strokovni pridelavi se zato čas in količina poobiralnega gnojenja prilagajata stanju nasada in tehnološkim priporočilom.

Pripravimo tla in zaščitimo mlado drevje

Medvrstni prostor pred zimo pokosimo oziroma mulčimo, tal pa ne obdelujemo globoko, da ne poškodujemo korenin. Pri mladem drevju preverimo opore in vezi ter po potrebi obnovimo zaščito debel. Mreže proti zajcem in drugi divjadi morajo biti dobro nameščene, kjer težave povzroča voluhar, pa spremljamo njegove rove in pravočasno ukrepamo.

Po odpadanju listja sadovnjak še enkrat natančno pregledamo. Če smo med sezono opazili bolezni ali škodljivce, preverimo, ali so zanje priporočeni tudi jesenski oziroma zimski ukrepi. Pri varstvu rastlin vedno upoštevamo aktualna strokovna priporočila in uporabljamo le registrirana sredstva v dovoljenih terminih.

Sadovnjak po obiranju

Priprava na zimo je začetek naslednje sezone

Dober sadjar ne začne razmišljati o naslednjem pridelku šele spomladi. Zdravstveno stanje dreves, kakovost listja po obiranju, oskrba z vodo in hranili ter zmanjševanje virov okužb jeseni neposredno vplivajo na kondicijo nasada in rodnost v naslednjem letu.

Urejena tla, zdrave krošnje in pravilno izbrani poobiralni ukrepi so zato najboljša priprava sadovnjaka na zimsko mirovanje.

 

Viri:

  • KGZS – Poobiralni ukrepi v nasadih jablan: čas za pripravo na novo sezono (kgzs.si);
  • Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana – Sadjarstvo: ukrepi po obiranju jablan (lj.kgzs.si);
  • Royal Horticultural Society – Apples and pears: winter pruning; Plums: pruning (rhs.org.uk).

 

Pobiranje semen za prihodnjo sezono

Pobiranje semen za prihodnjo sezono

Konec poletja in začetek jeseni je čas, ko na vrtu poleg plodov dozoreva tudi seme. Pobiranje in shranjevanje je eden najstarejših načinov ohranjanja sort in samooskrbe, vendar pri tem ni dovolj, da seme preprosto poberemo, posušimo in spravimo v vrečko.

Če želimo naslednjo sezono vzgojiti zdrave in sortno značilne rastline, moramo že med rastjo vedeti, katere rastline bomo namenili za seme, kako so bile oprašene in kdaj je seme zares dozorelo.

Za seme izberemo najboljše rastline

Pridelava kakovostnih semen se začne že dolgo pred pobiranjem. Seme ne shranjujemo naključno iz zadnjega plodu, ki je ostal na rastlini, temveč izberemo zdrave, dobro razvite in sortno značilne rastline.

Pri izbiri opazujemo lastnosti, ki jih želimo ohraniti: dobro rodnost, zgodnost, okus, velikost in kakovost plodov, odpornost proti boleznim ter prilagojenost razmeram na našem vrtu. Rastline, ki so izrazito šibke, bolne ali po svojih lastnostih odstopajo od sorte, za seme izločimo.

Na ta način pravzaprav že izvajamo osnovno selekcijo. Če več let zapored seme pobiramo z rastlin, ki se v naših razmerah dobro obnesejo, postopoma ohranjamo lastnosti, ki so za naš vrt najprimernejše.

Pobiranje semen za prihodnjo sezono

Vsako seme ni primerno za nadaljnje razmnoževanje

Pred pobiranjem je pomembno vedeti, katero sorto gojimo. Pri odprto oprašenih in dovolj stabilnih sortah lahko ob ustrezni sortni čistosti pričakujemo, da bodo rastline iz shranjenega semena precej podobne starševskim rastlinam.

Drugače je pri F1 hibridih. Ti nastanejo z načrtnim križanjem izbranih starševskih linij. Seme iz plodov F1 rastlin lahko sicer kali, vendar naslednja generacija ni genetsko enotna in se lahko močno razlikuje po rasti, rodnosti, velikosti, okusu ali odpornosti. Če želimo ohraniti značilnosti sorte, zato semen F1 hibridov praviloma ne shranjujemo.

Dober praktičen namig je, da pred pobiranjem preverimo originalno semensko vrečko ali zapis sorte. Oznaka F1 pomeni, da gre za hibrid prve generacije.

Pobiranje semen za prihodnjo sezono

Pomembno je tudi, kako se rastline oprašujejo

Pri ohranjanju sortne čistosti moramo upoštevati način opraševanja posamezne vrste.

Grah in večino sort paradižnika uvrščamo med pretežno samooprašne rastline, zato je možnost nenamernega križanja praviloma manjša. Tudi pri fižolu je križanje pri številnih vrstah razmeroma redko, čeprav ga ni mogoče povsem izključiti.

Več previdnosti je potrebne pri vrstah, ki jih oprašujejo žuželke ali veter. Mednje sodijo številne kapusnice, čebula, pesa ter različne bučevke. Če hkrati cveti več kompatibilnih sort, lahko pride do navzkrižnega opraševanja.

Pomembno je vedeti, da križanje ne spremeni plodu, ki ga pobiramo letos. Spremenjena genetska kombinacija se pokaže šele v rastlinah, ki jih naslednje leto vzgojimo iz tega semena. Zato iz lepe bučke ali buče ni mogoče sklepati, da bomo iz njenih semen prihodnje leto dobili povsem enak pridelek.

Pri strokovni pridelavi semen se sortna čistost ohranja z izolacijskimi razdaljami, časovno ločenim cvetenjem ali nadzorovanim opraševanjem.

Najlažje začnemo z enoletnicami

Za domače pobiranje semen so najpreprostejše rastline, ki zaključijo svoj življenjski krog v enem letu. Sem sodijo na primer paradižnik, paprika, fižol, grah in solata.

Pri fižolu in grahu pustimo izbrane stroke na rastlini, dokler se povsem ne posušijo in semena v njih otrdijo. Stroke poberemo v suhem vremenu, jih po potrebi dodatno dosušimo ter nato izluščimo seme.

Pri solati pustimo nekaj izbranih rastlin, da zacvetijo in razvijejo semenske glavice. Pobiramo jih postopoma, ko semena dozorevajo in se začnejo sušiti.

Nekatere vrtnine pa so dvoletnice. Korenje, rdeča pesa, čebula in številne kapusnice prvo leto tvorijo predvsem vegetativne dele, šele po prezimitvi pa v drugem letu zacvetijo in razvijejo seme. Njihovo semenarjenje je zato zahtevnejše in zahteva tudi pravilno prezimitev izbranih rastlin.

Pri mesnatih plodovih seme očistimo

Pri papriki izberemo povsem zrel, zdrav plod. Seme odstranimo iz notranjosti, razprostremo v tanki plasti ter dobro posušimo.

Pri paradižniku je postopek nekoliko drugačen. Seme obdaja želatinasta ovojnica, zato ga skupaj z nekaj soka običajno pustimo kratek čas fermentirati. Po nekaj dneh ga dobro speremo skozi cedilo in razporedimo na gladko površino, kjer se povsem posuši.

Pri vseh vrstah je pomembno, da za shranjevanje izberemo polno razvito in zdravo seme, poškodovano, drobno ali očitno nezrelo pa odstranimo.

Pobiranje semen za prihodnjo sezono

Pred shranjevanjem mora biti seme popolnoma suho

Vlaga je eden največjih sovražnikov shranjenih semen. Če še vlažno seme zapremo v embalažo, lahko začne plesneti, izgublja kalivost ali popolnoma propade.

Po pobiranju in čiščenju ga zato dobro osušimo v suhem, zračnem prostoru, zaščitenem pred dežjem in neposrednim močnim soncem. Sušenje pri previsoki temperaturi ni primerno, saj lahko poškoduje zarodek v semenu.

Šele popolnoma suho seme spravimo v papirnate vrečice, ovojnice ali manjše vrečke. Te lahko nato hranimo v dobro zaprti posodi, kjer so zaščitene pred vlago, žuželkami in glodavci.

Hladno, suho in temno

Za ohranjanje dobre kalivosti potrebuje seme predvsem suhe in hladne razmere. Na vsako vrečko napišemo vrsto, sorto in leto pobiranja, pri manj znanih sortah pa je koristno dodati tudi nekaj osnovnih podatkov o rastlini.

Kalivost semen se med vrstami zelo razlikuje. Pri nekaterih vrstah lahko seme ob ustreznem shranjevanju ostane kalivo več let, medtem ko seme čebule, pora in pastinaka praviloma izgublja kalivost hitreje. Če nismo prepričani o kakovosti starejših semen, lahko pred spomladansko setvijo opravimo preprost kalilni preizkus.

Pobiranje semen za prihodnjo sezono

S semeni ohranjamo tudi značilnosti svojega vrta

Pobiranje lastnih semen ni le način, kako zmanjšamo potrebo po nakupu novih semen. Z njim ohranjamo zanimive sorte, njihovo gensko raznolikost in lastnosti rastlin, ki so se dobro prilagodile našim razmeram.

Vendar dobro semenarjenje zahteva nekaj več opazovanja kot običajna pridelava zelenjave. Poznavanje načina opraševanja, skrb za sortno čistost, pravilna izbira matičnih rastlin ter dovolj zrelo in dobro posušeno seme so osnova za uspešno naslednjo sezono. Za začetek je najbolje izbrati nekaj preprostejših vrst, izkušnje pa nato iz leta v leto nadgrajevati.

 

Viri:

  • Organic Seed Alliance – A Seed Saving Guide for Gardeners and Farmers (seedalliance.org);
  • Garden Organic – Seed Saving Guidelines (gardenorganic.org.uk);
  • Royal Horticultural Society – F1 Hybrids (rhs.org.uk).