Prispevki

Vilice za bale Transfer in Transfer Supra - Gorenc

Učinkovito orodje za kmetovanje: Vilice za bale Transfer

/in /by

Ko vas bremenijo delovne zahteve in čas beži, vilice za bale prihranijo dragocene ure in olajšajo delo na kmetiji. Čas in učinkovitost sta pri kmetijskih opravilih ključnega pomena. Kakovostne vilice za bale omogočajo enostavno in učinkovito dvigovanje ter prenos večjih bal.

Modela Transfer in Transfer Supra, vsak s svojimi specifičnimi lastnostmi, kmetom omogočata hitrejše in lažje premikanje velikih količin bal. To znatno zmanjšuje fizično obremenitev in povečuje produktivnost.

Vilice za bale Transfer in Transfer Supra - Gorenc

Vilice za bale Transfer Supra – Prilagojene različnim potrebam

Zlasti model Transfer Supra izstopa zaradi svoje prilagodljivosti različnim premerom bal, ki se gibljejo od 100 do 160 cm. Nastavljivost po širini vilic omogoča popolno prilagajanje premeru bale, kar zagotavlja varen in stabilen prevoz. Ta funkcija je še posebej pomembna, če delate z balami različnih velikosti, saj omogoča vilicam, da se prilagodijo specifičnim potrebam in pogojem na terenu.

Transfer: Učinkovitost za manjše in srednje velike kmetije

Idealne so za manjše do srednje velike kmetije, omogočajo enostavno zlaganje in prenos okroglih bal. Z robustno konstrukcijo in enostavno pritrditvijo na različne kmetijske stroje so te vilice prilagodljive in zanesljive pri vsakodnevnih opravilih.

Vilice za bale Transfer in Transfer Supra - Gorenc

Transfer Supra: Zahtevnejša naloga, večja zmogljivost

Z večjo nosilnostjo in širšim razponom  so te vilice namenjene zahtevnejšim nalogam na večjih kmetijah. Z dodatnimi funkcijami, kot je hidravlično prilagajanje širine, Transfer Supra omogoča hitrejše in učinkovitejše ravnanje z večjimi balami, kar še dodatno poveča učinkovitost dela.

Oba modela vilic sta opremljena s trpežnimi zobmi iz kaljenega jekla, ki zagotavljajo dolgo življenjsko dobo in minimalno vzdrževanje kljub pogosti uporabi v zahtevnih kmetijskih pogojih. Vilice preprečujejo padec bal med prevozom, kar je bistveno za varno delovno okolje.

Vilice za bale Transfer in Transfer Supra - Gorenc

Tehnične podrobnosti in robustnost vilic Transfer

Modeli vilic Transfer, Transfer R in Transfer D so zasnovani za optimalno prilagajanje in učinkovitost. Vilice za bale Transfer in Transfer R imajo razmak med vilicami 95 cm, medtem ko ima model Transfer D razmak 90 cm. Vsi modeli imajo priklop I./II. in nosilnost do 1800 kg, pri čemer teže variirajo od 60 do 156 kg, kar zagotavlja robustnost in vzdržljivost za različne kmetijske potrebe.

Vilice za bale Transfer in Transfer Supra - Gorenc

Napredne specifikacije vilic Transfer Supra

Vilice Transfer Supra so na voljo v različicah M, P in MD, ki nudijo prilagodljivost z minimalnim razmakom vilic od 20 cm do maksimalnega 110 cm. Te vilice so primerne za priklop I./II., z nosilnostjo do 2.000 kg. Teže se gibljejo od 122 do 208 kg, kar omogoča močno podporo pri varnem prenosu večjih in težjih bal. Ta model je idealen za zahtevnejše kmetijske operacije, ki potrebujejo večjo prilagodljivost in zmogljivost.

Vilice za bale Transfer in Transfer Supra - Gorenc

Vlaganje v kakovostne vilice za bale, kot so vrste vilic Transfer in Transfer Supra, predstavlja izboljšanje delovnih procesov, dolgoročno pa tudi investicijo v zdravje in dobro počutje zaposlenih na kmetiji.

Na kmetijah z uporabo vilic Transfer povečajo svojo produktivnost ter hkrati zmanjšajo tveganje za poškodbe, ki so pogosto posledica ročnega premikanja težkih bremen.

 

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Košnja in prostoživeče živali: Pravilne tehnike za njihovo dobrobit

/in /by

Ko se v spomladanskem času narava  prebuja, se kmetje lotijo košnje večjih površin. Predvsem travnikov in pašnikov, kar je pomembno za vzdrževanje kmetijskih površin. Vendar pa ta običajna dejavnost predstavlja veliko tveganje za prostoživeče živali, zlasti za mladiče srnjadi in gnezdeče ptice, ki se v visoki travi skrivajo pred plenilci.

Zato je bistveno upoštevati smernice, ki zmanjšujejo nevarnost za te ranljive skupine prostoživečih in divjih živali.

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Košnja in ustrezna predpriprava

Pred košnjo je pomembno, da kmetje opravijo temeljit pregled travnika. Tako lahko identificirajo morebitna legla ali gnezda divjih živali. To lahko storijo z uporabo ročnih orodij za pregled visoke trave. Ali z uporabo brezpilotnih letalnikov (dronov), ki omogočajo pregled večjih površin brez motenja živali.

Po identifikaciji legel je potrebno prilagoditi načrt košnje tako, da se izognete neposredni košnji teh območij. Ali pa košnjo v teh območjih opravite ročno, s tem se zmanjša tveganje za poškodbe živali.

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Košnja – pravilna tehnika

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja na pomembnost pravilnih tehnik košnje, ki lahko preprečijo nesrečno usodo mnogih živali.

Priporočena metoda je košnja od sredine travnika proti robovom, kar živalim omogoča varno umikanje. Ta tehnika, skupaj z dodatnimi preventivnimi ukrepi, kot so vizualni in zvočni signali na kmetijskih strojih, pripomore k ohranjanju divje favne.

Na večjih površinah pa je potrebno najprej pokositi dva vzdolžna pasova njive ob robu, nato pa začeti s košnjo od notranjega dela travnika navzven. Travnike, ki ležijo ob cestah, je treba kositi vzporedno s cestiščem in v smeri stran od cestišča, da divjad in druge živali ne uidejo na cesto.

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Zakonski predpisi

Poleg zgoraj opisanega zakonodaja predpisuje obvezno uporabo preventivnih sredstev med kmetijskimi opravili za zaščito divjadi. Na traktorjih naj se uporabijo verige, ki s hrupom odganjajo živali.

Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje habitatov je strogo prepovedano v obdobjih, ko divje živali gnezdijo ali polegajo.
Zato MKGP še posebej opozarja na možnosti, ki vplivajo na zaščito prostoživečih živalskih vrst.

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Zakon o divjadi in lovstvu v 32. členu določa:

(1) Pri rabi kmetijskih zemljišč se upoštevajo usmeritve iz načrtov za upravljanje z divjadjo.
(2) Fitosanitarna sredstva za varstvo kmetijskih kultur se smejo uporabljati samo v skladu s predpisi o uporabi teh sredstev in na način, ki divjad najmanj ogroža.
(3) Če se z uporabo fitosanitarnih sredstev povzroči pogin ali obolelost divjadi, je povzročitelj za povzročeno škodo odgovoren po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti.
(4) Pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ki ogrožajo divjad, je potrebno obvezno uporabljati preventivna sredstva in načine dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. Republika Slovenija subvencionira nabavo teh sredstev, lastniki in drugi upravljavci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati.
(5) Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je prepovedano v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom.
(6) V kmetijski krajini si mora lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti.

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Povzetek

Košnja je neizogiben del kmetijske prakse, vendar je mogoče z nekaj previdnostnimi ukrepi zmanjšati njene negativne vplive na prostoživeče in divje živali. Z upoštevanjem zakonskih predpisov in smernic lahko kmetje prispevajo k ohranjanju biodiverzitete. Hkrati pa zagotavljajo, da njihove dejavnosti ne ogrožajo življenja prostoživečih živalskih vrst.

To izboljša bivalne razmere divjih živali, obenem pa prispeva k bolj etičnemu in trajnostno naravnanemu kmetijstvu.

 

Vir:
www.gov.si
www.lovska-zveza.si

Prikaz prijaznega načina košnje:
Lovska družina Radenci

 

Kako gospodariti na vrstno bogatem travinju?

/in /by

V Sloveniji predstavlja trajno travinje večino kmetijskih zemljišč v uporabi, skoraj 60 %. Kljub temu, da večina travinja leži na območjih z omejenimi naravnimi pogoji, ki ne omogočajo intenzivne rabe, opažamo, da v sodobnih intenzivnih živinorejskih praksah travinje izgublja svojo prioritetno mesto za pripravo krme. Kmetje pogosto ne prepoznajo številnih možnosti, ki jih ponuja travinje, in temu primerno se slabša tudi gospodarjenje na travnatem svetu.

Vremenske razmere v času rasti travinja in košnje

Tudi letos vreme ni kaj veliko dopustilo, da bi pridelali silažo in seno najboljše kakovosti. Razlogi so tako v nadpovprečno mrzli zimi brez (pretiranega) snega kot v suši, ki se je bolj ali manj pojavljala čez zimo. Vremenske razmere marca in aprila, ki so prinesle podpovprečne količine padavin, razmer niso izboljšale, ampak še poslabšale. Rastline niso nadoknadile želene razrasti, kljub dognojevanju (kdor je to storil) v začetku marca je travna ruša ostala nižja kot običajno. Suša v marcu je tudi preprečila razrast trav, s tem pa je ostala ruša redka in z več praznih mest, saj so nekatere boljše trave preminile.

V tem času so travniške rastline že prešle optimalno fazo za košnjo. Regrat je na Dolenjskem začel cveteti že proti koncu marca, trpežna ljuljka, pasja trava, travniška bilnica in visoka pahovka so že v fazi cvetenja, podobno tudi mačji rep. Črna detelja, navadna nokota in lucerna v travni ruši pa so v začetku cvetenja.

Priporočilo za začetek košnje za pripravo kakovostnega sena in travne silaže s travnikov srednje intenzivnosti je v začetku latenja oz. klasenja trav ter v začetku brstenja detelj in drugih metuljnic. To je takrat, ko lati oz. klasi približno 15 % trav tistih vrst, ki jih je v ruši največ. Ker hladno in oblačno vreme v maju otežuje košnjo za siliranje, še bolj pa za pripravo sena, bo tudi letos v veliki večini na kmetijah silaže in sena manj in bo slabše kakovosti.

Ali dovolj dobro poznamo svojo travno rušo?

V času cvetenja najlažje prepoznamo rastline v travni ruši ter ocenimo njeno kakovost. Za ta namen ne zadošča, da jo gledamo le iz traktorske kabine. Treba se ji je približati in ugotoviti, kolikšen delež je v njej trav, metuljnic in drugih zeli. Za izboljševanje kakovosti zelinja je dobro poznati tudi krmno vrednost posameznih rastlin, ki rušo sestavljajo. Prepogosto imamo na kmetijah stanje, ko je delež trav in metuljnic prenizek na račun preveč zeli oz. plevelov.

Govedorejske kmetije, na katerih se širijo težave s ketozami, obporodnimi hipokalcemijami, vnetji rodil in splošno manjšo mlečnostjo, lahko iščejo vzroke tudi v kopičenju kalija v tleh. S tem namenom priporočamo vzorčenje tal, ki se lahko opravi tudi po 1. košnji (če spomladi niste gnojili). Na podlagi analiz tal kmetijski svetovalci izdelajo gnojilne načrte. Ti so pogosto presenetljivi za kmete, saj je največkrat priporočen nižji odmerek dušičnih gnojil od običajnih gnojilnih praks. Ravno prekomerno gnojenje z dušikom je razlog za pojav najpogostejših plevelov: ščavja in zlatic ter ostalih. Nižji gnojilni odmerki z dušikom niso le priporočilo, ki izhaja iz novejših raziskav, ampak tudi obveznost, ki izhaja iz nitratne uredbe.

Gnojilne norme z dušikom za trajno travinje so za 4-kosne travnike zmanjšane na 160 kg dušika na hektar (iz prejšnje gnojilne norme 320 kg dušika na hektar). Priporočeno gnojenje z dušikom je sedaj 20-40 kg dušika/ha na posamezen odkos namesto prej priporočenih 40-50 kg dušika/ha na posamezen odkos.

Ukrepi za boljšo krmo iz travinja

Na doseganje goste travne ruše z rastlinami z visoko krmno vrednostjo najbolj vplivamo z ustreznim gnojenjem, pravilno košnjo in pašno rabo ter višino odkosa. Z ustrezno tehnologijo na teh področjih omejujemo razvoj neželenih plevelnih vrst in dosežemo optimalno sestavo travne ruše, ki daje najbolj kakovostno krmo.

Predlagamo sledeče ukrepe:

  • Čas rabe travinja ima odločilen vpliv na kakovost zelinja – zgodnja košnja ali paša ohranjata večji delež hranilnih snovi v krmi, saj s starostjo kakovost travne ruše pada.
  • Ne preobremenjujmo posameznih čredink na pašnikih s predolgo zasedbo z živalmi. Čredinkam namenimo potreben odmor za obnovo ruše. Število rab mora biti usklajeno s prirastom krme.
  • Gnojenje z dušikom in ostalimi hranili le toliko, kot ruša potrebuje. Ob intenzivnejšem gnojenju je treba povečati tudi intenzivnost rabe. To je razvidno v gnojilnem načrtu.
  • Priporoča se uvedba pašno-košnega sistema rabe. Izmenjaje površine enkrat kosimo za siliranje, drugič za seno, tretjič za zeleno krmo oziroma pašo. Vsaki dve do tri leta moramo vrstni red koriščenja travne ruše zamenjati. Tako na nek način kolobarimo na travni ruši.
  • Optimalna višina košnje naj bo 6 do 9 cm. Prenizka košnja na travinju povzroča predčasni propad kakovostnih trav in detelj v ruši. S tem nastajajo prazna mesta, na katere se naselijo pleveli. Prenizka košnja povzroča tudi onesnaževanje sena in silaže z zemljo, kar zmanjša energijsko vrednost krme.
  • Dosejavanje trav in detelj v obstoječo rušo uvedimo kot reden tehnološki ukrep.

Ocena praznih mest v travni ruši

Za uspešno dosejavanje trav in detelj je treba predhodno preveriti, ali je v ruši dovolj praznega prostora za rast novega posevka. To preverimo tako, da izberemo nekaj mest na parceli v velikosti 40×40 cm, ki so povprečnega videza. S polaganjem dlani v izbrani kvadrat lažje ocenimo, ali delež praznih mest predstavlja več kot 20%, če vemo, da naša dlan pomeni 15%.

Če je delež praznih mest v travni ruši večji od 20%, je treba čim prej dosejati ali vsejati travno-deteljne mešanice. Če praznih mest ni, je smiselno razmisliti o rabi herbicida. Mešanice izberemo glede na talne razmere in način rabe. Vsekakor dodamo seme rastlin (izbrane TDM), ki jih v ruši primanjkuje in jih želimo v kvalitetni krmi.

Raba travinja z okoljskim pomenom

V zadnjih letih se na določenih varovanih območjih krepi tudi vloga ekstenzivnega travinja, ki pred pridelavo kakovostne krme daje prednost ohranjanju ptic, še posebej travniških gnezdilk, metuljev, kačjih pastirjev, hroščev in drugih organizmov. Običajno so to travniki, ki zaradi naravnih omejitvenih dejavnikov nimajo pogojev za pridelavo kakovostne krme.

S pestrostjo rastlin na pozno košenih travnikih, ki se gnojijo le po predpisanih režimih, pa lahko poskrbijo za ustrezno prehrano varovanih ptic in drobnoživk ter nudijo ustrezno seno za določene kategorije živali v ustreznem deležu v obroku. Pozna košnja, ki je zahtevana, omogoča tudi samovsejavanje avtohtonih rastlin. Tu se pričakuje, da se košnja ali paša opravi šele po 30. juniju.

Na zmerno intenzivnih travnikih z obremenitvijo 0,2-1,5 GVŽ/ha (če so GERK-i večji od 1 hektarja) pa se lahko uveljavlja tudi t.i. nepokošen pas travnika v obsegu 5 do 10 % površine. Nepokošeni pasovi imajo podobno okoljsko funkcijo, kot je navedena za ekstenzivne travnike. Njihov dejanski doprinos za okolje pa se je pokazal v raziskavah in v drugih okoljsko razvitih državah. Na našem podeželju predstavlja novost, ki potrebuje predstavitve glede tehnologije ravnanja z njimi in glede njihovih dejanskih učinkov na okolje. Predpisani časi košnje nepokošenih pasov so različni glede na značaj varovanega travinja, medtem ko je predpisani čas na nevarovanih območjih, kjer se izvajata ukrepa TRZ I in II, po 1. marcu ali ob prvi košnji od maja naslednjega leta naprej.

Za košnjo nepokošenih pasov na zemljiščih, ki so okoljsko varovana in vključena v različne operacije, so tu roki košnje sledeči: za posebne traviščne habitate (HAB_NPAS) po 30. juniju naslednjega leta, za habitate ptic vlažnih travnikov (VTR_NPAS) po 1. avgustu in za steljnike (STE_NPAS) po 25. avgustu. Paša teh nepokošenih pasov ni dovoljena.

Trajni travnati svet predstavlja pestro vegetacijo z izredno velikim okoljskim pomenom, kljub temu pa ne smemo pozabiti, da nam v prvi vrsti nudi bogato beljakovinsko krmo v neposredni okolici kmetij. Ali je možno, smiselno in potrebno pri rabi travinja slediti tudi okoljevarstvenim ciljem, bomo v praksi precej več preverjali v naslednjih letih.

 

Vir članka:
farmingfornature.ie