Prispevki

Kako letos pristopiti k certificiranemu ekološkemu kmetovanju

Certificirano ekološko kmetovanje – kako pristopiti letos?

/in /by

Ekološko kmetovanje že nekaj let ni več obrobna tema, temveč postaja vse pomembnejša usmeritev tudi v slovenskem kmetijstvu.

Razlogi so različni – od skrbi za okolje in zdravje tal do tržnih priložnosti in rasti povpraševanja po ekoloških pridelkih. Vstop v ekološko kmetovanje pa zahteva premišljeno odločitev, dobro pripravo in razumevanje postopkov, zato je zimski čas, zlasti januar, primeren trenutek za razmislek in načrtovanje.

Ekološko kmetovanje v letu 2026 – kam smo namenjeni

Leto 2026 se umešča v širši evropski in slovenski okvir razvoja trajnostnega kmetijstva. Evropska unija si v okviru akcijskega načrta za razvoj ekološke pridelave, sprejetega leta 2021, dolgoročno prizadeva, da bi do leta 2030 ekološka pridelava obsegala približno 25 % vseh kmetijskih površin v EU. Čeprav je ta cilj za številne države zahteven, jasno kaže smer prihodnjega razvoja in pomeni, da bo ekološka pridelava tudi v prihodnjih letih deležna večje institucionalne podpore.

V Sloveniji se delež ekoloških kmetij in ekoloških površin sicer postopno povečuje, vendar še vedno ostaja pod evropskim povprečjem. Prav zato so tudi v letu 2026 prisotne usmeritve, ki spodbujajo postopno vključevanje kmetij v ekološke prakse, tako z vidika svetovanja kot tudi z vidika kmetijske politike. Ekološko kmetovanje se vse bolj obravnava kot dolgoročna razvojna usmeritev podeželja, ne več kot nišna oblika pridelave.

Ekološko kmetovanje

Kaj pomeni ekološko kmetovanje v praksi

Ekološko kmetovanje temelji na pridelavi hrane z upoštevanjem naravnih procesov, ohranjanju rodovitnosti tal, dobrobiti živali ter omejeni uporabi zunanjih vložkov. V praksi to pomeni opustitev sintetičnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, večji poudarek na kolobarjenju, organskem gnojenju ter prilagojenem obsegu reje.

Za kmeta to ni le sprememba tehnologije pridelave, temveč tudi sprememba načina razmišljanja in organizacije dela na kmetiji. Prav zato je pomembno, da se v postopek ne vstopa nepremišljeno, temveč z jasnim ciljem in realnimi pričakovanji.

Certificiranje – obvezen korak

Vsak, ki želi svoje pridelke ali živila tržiti kot ekološke, mora biti vključen v kontrolo ekološkega kmetovanja. To pomeni, da se kmet prijavi v sistem nadzora pri eni izmed pooblaščenih kontrolnih organizacij, ki redno preverjajo skladnost pridelave z ekološkimi pravili.

Prijava v kontrolo ali njena obnova poteka praviloma konec leta oziroma v začetku novega koledarskega leta, kar pomeni, da je januar pravi mesec za vse, ki razmišljajo o prehodu ali že delujejo v ekološkem sistemu.

Kako letos pristopiti k certificiranemu ekološkemu kmetovanju

Poziv k prijavi oziroma obnovi prijave v kontrolo ekološkega kmetovanja

Za leto 2026 je bil objavljen tudi poziv k prijavi oziroma obnovi prijave v kontrolo ekološkega kmetovanja, ki je pomemben za vse, ki želijo pridobiti ali ohraniti status ekološkega kmeta. Prijava v kontrolo je pogoj za uporabo ekoloških označb ter za vključevanje v ukrepe, povezane z ekološkim kmetovanjem v okviru skupne kmetijske politike.

Postopki prijave zahtevajo pravočasno pripravo dokumentacije, pregled pridelovalnih praks in sodelovanje s kontrolno organizacijo. Zamude ali pomanjkljiva dokumentacija lahko pomenijo zamik pri pridobitvi statusa ali celo izgubo možnosti označevanja pridelkov kot ekoloških, zato je zgodnje načrtovanje ključnega pomena.

Prehodno obdobje – čas prilagajanja

Pomemben del ekološkega certificiranja je prehodno obdobje, ki običajno traja dve do tri leta, odvisno od vrste pridelave. V tem času kmet že dela po ekoloških pravilih, vendar pridelkov še ne sme označevati kot ekoloških.

Prehodno obdobje zahteva več prilagoditev in pogosto pomeni večji organizacijski ter finančni izziv. Prav zato je pomembno, da kmet že vnaprej razmisli o ekonomiki pridelave, prilagoditvah obsega in dolgoročnih ciljih.

Kako letos pristopiti k certificiranemu ekološkemu kmetovanju

Integrirano kmetovanje kot vmesni korak

Za kmete, ki prihajajo iz konvencionalnega kmetijstva, se v praksi pogosto izkaže, da je smiselno najprej vstopiti v integrirano pridelavo, preden se odločijo za polni prehod v ekološko kmetovanje. Integrirana pridelava omogoča postopno zmanjševanje rabe fitofarmacevtskih sredstev, večji poudarek na varovanju tal in racionalni rabi gnojil, hkrati pa ohranja določeno stabilnost pridelave.

Tak pristop kmetu omogoča, da se postopoma prilagodi načelom sonaravnega kmetovanja, pridobi izkušnje in se lažje pripravi na zahteve, ki jih prinaša prehod v ekološki sistem kontrole in certificiranja. V praksi se integrirano kmetovanje pogosto izkaže kot realna in smiselna prehodna faza.

Kako se pripraviti že pozimi

Zima ponuja dragocen čas za načrtovanje. Pred vstopom v ekološko kmetovanje je smiselno pregledati obstoječe površine, kolobar, rabo tal, razpoložljivost lastnih gnojil in krme ter možnosti trženja. Pomembno vlogo ima tudi sodelovanje s svetovalno službo, ki pomaga razjasniti zahteve in prilagoditi prakse posamezni kmetiji.

Kako letos pristopiti k certificiranemu ekološkemu kmetovanju

Povzetek

Ekološko kmetovanje ni kratkoročna odločitev, temveč dolgoročna usmeritev kmetije. Prinaša priložnosti, a tudi več načrtovanja in odgovornosti. Leto 2026 prinaša nadaljevanje usmeritev v trajnostno pridelavo, zato je prav začetek leta primeren trenutek, da kmetje preverijo pogoje, se informirajo in – če je odločitev zrela – pravočasno pristopijo k certificiranju.

 

Viri:

  • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Poziv k prijavi oziroma obnovitvi prijave v kontrolo ekološkega kmetovanja za leto 2026 (gov.si);
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Ekološko kmetovanje: pogoji, nadzor in svetovanje (kgzs.si);
  • Evropska komisija – Ekološko kmetovanje in akcijski načrt EU za razvoj ekološke pridelave (agriculture.ec.europa.eu).

 

Nova direktiva EU o zdravju tal

Nova direktiva EU o zdravju tal: kaj to pomeni za kmete

/in /by

V začetku jeseni 2025 je Evropski parlament soglasno potrdil prvo zakonodajo na ravni EU, ki je v celoti posvečena zdravju tal – Soil Monitoring Law, imenovano tudi Direktiva o spremljanju in odpornosti tal.

Ta zakon predstavlja pomembno prelomnico v varstvu okolja in gospodarjenju zemljišč ter zapira dolgoletno vrzel v evropski zakonodaji, ki je doslej tlom dajala le posredno pravno zaščito v okviru drugih uredb (npr. voda, zrak, narava).

Zakaj je zdravje tal tako pomembno?

Tla so ena ključnih naravnih dobrin za kmetijstvo, saj neposredno vplivajo na rodovitnost, sposobnost zadrževanja vode, odpornost rastlin proti stresom in boleznim ter dolgoročno produktivnost kmetijskih površin. Po ocenah Evropske komisije več kot 60 % tal v EU ni v zdravem stanju, pri čemer degradacija tal – zaradi erozije, zbitosti, onesnaženja ali izpada organskih snovi – neposredno ogroža prehransko varnost, biotsko raznovrstnost in odpornost agroekosistemov na podnebne spremembe.

Do zdaj so bile v okviru EU sprejete številne politike, ki vplivajo na dobrobit tal, vendar ni obstajal poseben, celovit pravni okvir, ki bi sistematično spremljal in izboljševal zdravje tal po celotni EU. Nova direktiva to spreminja.

Nova direktiva EU o zdravju tal

Kaj prinaša nova direktiva EU o zdravju tal?

Glavni namen nove direktive je vzpostaviti enoten sistem spremljanja in ocenjevanja tal v vseh državah članicah EU ter s tem izboljšati podatke, znanje in odločanje o zdravju tal. Ključni elementi so:

  1. Sistem spremljanja tal
    Države članice morajo vzpostaviti sisteme za redno spremljanje stanja tal glede na njihove fizikalne, kemične in biološke značilnosti. To pomeni, da bodo morale zbirati podatke o strukturi tal, vsebnosti organskih snovi, zbitosti, eroziji, vsebnosti onesnaževal, biotski raznovrstnosti in drugih kazalnikih stanja tal ter jih poročati Evropski komisiji.
  2. Uporaba znanstveno utemeljenih metod
    Direktiva predvideva uporabo metodologij, ki zagotavljajo primerljive in kakovostne podatke po različnih državah članicah. To odpira vrata za razvoj in uporabo novih tehnologij – tudi digitalnih orodij in modelov, ki lahko kmete in upravljavce tal podpirajo tako pri ocenjevanju kot tudi pri odločanju glede ukrepov v praksi.
  3. Fokus na odpornosti tal
    Zakon ne določa strogo zavezujočih kazalcev ali prepovedi za kmete, temveč predvsem usmerja in spodbuja ukrepe, ki povečujejo odpornost tal in zmanjšujejo tveganja degradacije. Države članice so pozvane k zagotavljanju neodvisnih nasvetov, izobraževanj in podpore zemljiščem, vključno s praktičnimi priporočili in finančno pomočjo tam, kjer je to potrebno.
  4. Upravljanje onesnaženih površin
    Direktiva uvaja obveznost sistematičnega ravnanja z onesnaženimi tlemi. Kar pomeni, da bodo morale države članice identificirati območja, kjer obstaja resno tveganje za zdravje ljudi ali okolja, ter uvesti ustrezne ukrepe za njihovo sanacijo ali zmanjšanje tveganj.

Nova direktiva EU o zdravju tal

Kaj to pomeni za kmete in za gospodarjenje z zemljo?

Čeprav nova direktiva ne prinaša neposrednih novih omejitev za kmete (npr. prepovedi določenih ukrepov ali dodatnih dovoljenj), ima pomembne implikacije za prakso in upravljanje zemljišč:

  • Boljši podatki in svetovanje: z rednim spremljanjem stanja tal bodo kmetje lažje razumeli, kako se tla spreminjajo skozi čas in kateri dejavniki jih poslabšujejo ali izboljšujejo, kar omogoča bolj ciljano rabo dobrih praks (npr. kolobarjenje, zastirke, organske snovi).
  • Podpora pri trajnostni kmetijski praksi: države članice bodo morale ponujati znanje, usposabljanje in podporo pri uporabi trajnostnih praks, ki tlom pomagajo ostati zdrava in produktivna.
  • Večja vidnost in dostopnost informacij: z evropsko bazo podatkov in usklajenimi metodologijami bodo informacije o zdravju tal bolj dostopne in uporabne tudi za lokalne svetovalne službe in kmete pri načrtovanju gospodarjenja.
  • Podpora za inovacije: Direktiva spodbuja uporabo sodobnih pristopov za spremljanje tal – od digitalnih orodij do projektov, ki povezujejo podatke in obstoječe prakse, kar lahko pomeni boljše upravljanje tal tudi na ravni posameznega gospodarstva.

Nova direktiva EU o zdravju tal

Direktiva in dolgoročni cilji EU

Nova direktiva je del širšega evropskega prizadevanja za trajnostno upravljanje naravnih virov in uresničevanje ciljev Evropskega zelenega dogovora, ki si med drugim prizadeva, da bi do leta 2050 vsa tla v EU dosegla stanje, ki je dobro ali vsaj zadovoljivo. To vključuje zmanjšanje erozije, več organskih snovi v prsti, manjšo rabo nevarnih snovi ter boljše upravljanje tal v kontekstu podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti.

Nova direktiva pomeni tudi, da bo zdravje tal postal merljiv, spremljan in primerljiv parameter v EU, kar je ključno za dolgoročno stabilnost agroekosistemov, učinkovitost pridelave in trajnostno gospodarjenje zemljišč.

Analiza tal - Gorenc.si

Nova evropska direktiva o zdravju tal predstavlja pomembno novost, ki bo med drugim izboljšala znanje, spremljanje in podporo pri upravljanju zemljišč, ne le za politike in znanstvenike, ampak tudi za kmete in upravljalce zemljišč.

S tem EU postavlja tla v osredje trajnostnih politik ter odpira prostor za bolj informirane in trajnostno naravnane kmetijske odločitve – kar je v času podnebnih sprememb, degradacije tal in pritiskov na pridelavo hrane ključnega pomena.

 

Viri:
– Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Nova direktiva EU o zdravju tal,
– AI4SoilHealth – Europe Adopts its First Soil Health Law,
– European Environmental Bureau – European Parliament seals the deal of first-ever EU law on soils.