Prispevki

Vpliv CO2 na pridelek - Gorenc.si

Vpliv CO₂ na pridelek – koristi in pasti klimatskih sprememb

/in /by

Naraščajoče koncentracije ogljikovega dioksida (CO₂) v ozračju so značilen del sodobnih podnebnih sprememb. Čeprav CO₂ deluje kot “gnojilo” za nekatere rastline, njegova prisotnost prinaša tako koristi kot tudi tveganja.

Te so še posebej očitne, kadar se pojavljajo visoke temperature, suša ali spremembe v padavinskem režimu.

V tem članku bomo predstavili, kako povišan CO₂ vpliva na rastline, katere vrste so najbolj oziroma najmanj občutljive, kakšne so možne negativne posledice in kaj lahko kmetje storijo, da izkoristijo prednosti in zmanjšajo škodo.

Vpliv CO2 na pridelek - Gorenc.si

Kako CO₂ vpliva na rastline


Povečana fotosinteza in rast

Višje koncentracije CO₂ omogočajo rastlinam, da pri enaki svetlobi in temperaturi pretvorijo več ogljika v sladkorje in celice, kar vodi k večji biomasi. Študije kažejo, da pri rastlinah vrste C3 (npr. pšenica, riž) prihaja do pomembnih povečanj produktivnosti, čeprav so ti dobički omejeni, če so prisotni drugi stresni dejavniki.

Izboljšana učinkovitost rabe vode

Pri višjem CO₂ rastline pogosto zmanjšajo velikost ali odprtost svojih stoma­tov (por), kar pomeni manjšo izgubo vode preko transpircije. To je še posebej koristno v pogojih suše, saj rastline lahko “preživijo” z manj vode ali bolje izkoristijo razpoložljivo vlago.

Primerjava med rastlinami C3 in C4

  • C3 rastline (npr. pšenica, riž): pri njih so učinki dviga CO₂ običajno bolj izraziti. Rast se poveča, fotosinteza je izboljšana.
  • C4 rastline (npr. koruza, sirak – Sorghum , proso): zanje nekatere študije kažejo, da pridobitve zaradi CO₂ niso tako velike, razen če je rastlina pod sušnim stresom. C4 mehanizem fotosinteze je namreč že prilagojen na nižje CO₂ in visoko intenzivnost svetlobe ter pogosto bolje deluje pri visokih temperaturah.

Vpliv CO2 na pridelek - Gorenc.si

Negativne posledice in pasti


Zmanjšanje hranilne vrednosti

Čeprav je pridelka morda več, lahko povišan CO₂ zniža vsebnost beljakovin in mikrohranil (npr. železa, cinka) v žitih in stročnicah. To pomeni, da je hrana količinsko bolj dostopna, a morda manj hranljiva.

Kombinacija stresa

Čeprav višje ravni CO₂ lahko spodbudijo rast, te koristi pogosto izničijo drugi negativni vplivi podnebnih sprememb – predvsem visoke temperature, suša in spremembe v padavinskem vzorcu. Tudi najbolj odporne rastline lahko v takšnih razmerah trpijo, kljub navidezni prednosti višjega CO₂.

Trajnostno in učinkovito kmetovanje pozimi - Gorenc.si

Strategije prilagajanja za kmete

  • Izboljšava sort:
    Selekcija ali uporaba sort, ki bolje izkoriščajo visoke ravni CO₂ ter so odporne na vročino in sušo.
  • Biofortifikacija:
    Proizvodnja živil z višjo vsebnostjo mikrohranil – z gnojenjem, talnimi dodatki ali preko selekcije.
  • Prilagoditev kmetijskih praks:
    – Uporaba pokrival, senčenja ali tehnologij hlajenja.
    – Optimalna raba vode, spremljanje talne vlage.
    – Boljša gnojila, organske snovi v tleh, ki izboljšajo strukturo in zadrževanje vode.

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Povišane koncentracije CO₂ prinašajo tako priložnosti kot tveganja. V teoriji lahko pričakujemo povečano rast in boljše izkoriščanje vode pri določenih kulturah, vendar te koristi niso zagotovljene in ne veljajo enako za vse rastline. Obenem se povečuje nevarnost za padec hranilne vrednosti pridelkov, pogostejše suše, toplotne valove in nestabilne vremenske vzorce.

V prihodnje bodo slovenski kmetje morali skrbno pretehtati med morebitnimi koristmi povišanega CO₂ in novimi podnebnimi tveganji. Za uspešno prilagajanje bodo ključni izbira ustreznih sort, prilagoditev setvenih in žetvenih rokov ter uvedba ukrepov za izboljšanje zadrževanja vlage v tleh.

Zavedanje, da prihodnost zahteva prilagodljivost in premišljeno ukrepanje, je prvi korak k trajnostni pridelavi v spremenjenih podnebnih razmerah.

 

Viri:

  • Royal Society Publishing – najnovejša študija o vplivu povišanega CO₂ in klimatskih sprememb na pridelke (2024)
  • ScienceDirect – klasika o vplivu CO₂ na fotosintezo in rast rastlin
  • FAO / IPCC poročila o klimatskih spremembah, CO₂ fertilizaciji in pričakovanih spremembah v padavinah in temperaturah

 

Kaj je nacionalna shema kakovosti »izbrana kakovost – Slovenija«?

/in /by

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je s 1. junijem začelo s celostno akcijo osveščanja slovenske javnosti o nacionalni shemi kakovosti »izbrana kakovost – Slovenija« in njenem zaščitnem znaku.

Gre za trajnostno naravnano shemo, ki poleg slovenskega izvora in višje kakovosti hrane, vključno z dodatnimi kontrolami, vsebuje tudi pomene, ki izkazujejo družbeno in okoljsko odgovornost. S celostno kampanjo želijo ozaveščati potrošnike, da z izbiro izdelkov z zaščitnim znakom ‘izbrana kakovost – Slovenija’ uživajo preverjeno lokalno in kakovostno slovensko hrano ter podpirajo slovensko živilsko industrijo, kmetijstvo in podeželje.

Znak “izbrana kakovost – Slovenija”

Zaščitnega znaka za shemo “izbrana kakovost – Slovenija” ni mogoče spregledati ali zamenjati z drugim simbolom. Rjavo-zeleni »smeško« je znan in dobro sprejet pri slovenskih potrošnikih. Pripis »Slovenija« pa zagotavlja, da je izdelek v celoti slovenski, pridelan in predelan v Sloveniji. Pri mesu, denimo, znak zagotavlja, da prihaja od živali, ki so bile v Sloveniji rojene in vzrejene. Mlečni izdelki iz kmečkih sirarn pa nosijo znak “izbrana kakovost – Slovenija” s pripisom »Kmečki«.

 

Prednosti živil z znakom ‘izbrana kakovost – Slovenija’ za potrošnika

Ko potrošnik seže po proizvodu z oznako »izbrana kakovost – Slovenija«, je lahko popolnoma prepričan, da:

  • ima proizvod posebne lastnosti, ki se nanašajo predvsem na pridelavo, predelavo, vzrejo ali kakovost osnovnih surovin;
  • je proizvod pridelan in predelan oziroma je žival rojena in vzrejena v Sloveniji (vsi postopki od pridelave do predelave se odvijajo v Sloveniji);
  • je proizvod dodatno kontroliran.

Če povzamemo tri bistvene koristi za potrošnika, ki se odloči za nakup živila z znakom ‘izbrana kakovost – Slovenija’ … Izdelki so:

  • slovenski (od surovine do končnega izdelka),
  • ustrezajo dodatnim kakovostnim parametrom,
  • so podvrženi dodatnim kontrolam.

Znak »izbrana kakovost – Slovenija« je trenutno mogoče najti na govejem in svinjskem mesu, na perutnini, na mleku in sadju ter na mlečnih ter sadnih izdelkih.

Poleg neposrednih so tu še posredne prednosti za potrošnika, ki kupuje živila iz sheme »izbrana kakovost – Slovenija«. Z vsakim nakupom prispeva svoj delček k ohranjanju slovenskega podeželja, delovnih mest na kmetijah in razvoju slovenske pridelovalne ter predelovalne industrije. Ozaveščen potrošnik ne zanemari niti okoljskega vidika. Slovenska živila imajo najkrajšo pot od pridelovalcev oz. predelovalcev do domačih miz; torej z njihovim nakupom potrošnik prispeva tudi k manjšemu onesnaževanju okolja.

Kako deluje shema “izbrana kakovost – Slovenija”?

Živila slovenskega porekla v trgovine dostavljajo slovenski pridelovalci in predelovalci hrane, ki so vključeni v shemo »izbrana kakovost«. Slovenski živilski obrati osnovno surovino kupujejo izključno od domačih certificiranih sadjarjev in rejcev, torej od kmetov, ki so vključeni v shemo »izbrana kakovost«, za kar izpolnjujejo stroge pogoje.

Shema »izbrana kakovost« vzpostavlja sistem, ki povezuje celotno verigo od slovenskega kmeta in predelovalca do trgovine ter na ta način zagotavlja večjo stabilnost v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji.

V shemi »izbrana kakovost« so certificirani prav vsi deležniki v verigi, od kmeta, rejca, sadjarja do predelovalne industrije in trgovine.

Trdni odnosi in sodelovanje v celotni verigi so torej izjemno pomembni in niso naključni. Rezultat tega je stabilen trg, večja nacionalna samooskrba s hrano in boljši odnosi v verigi preskrbe s hrano. Kmetje z vključevanjem v shemo ‘izbrana kakovost’ zagotavljajo domači predelovalni industriji osnovno surovino za proizvodnjo kakovostne lokalne hrane, ki jo potrošniki vedno pogosteje zahtevajo na prodajnih mestih. Ta sinergija pa daje zagon kmetijski in živilsko-predelovalni industriji in vzpostavlja stabilno tržno verigo, ki posledično vpliva na ohranjanje in rast delovnih mest tako v eni kot drugi panogi.

Zagotovilo za poreklo, kakovost in nadzor

Znak »izbrana kakovost – Slovenija« zagotavlja slovensko pridelavo in predelavo oziroma rojstvo in vzrejo živali v Sloveniji. Izdelki izpolnjujejo dodatne kakovostne parametre zaradi omejenega časa transporta, prepovedi uporabe določenih posameznih krmil ter izpolnjujejo posebne zahteve pri zdravstvenem varstvu živali kot tudi v postopkih predelave. Zagotovljena je tudi redna kontrola pri pridelovalcih, predelovalcih in trgovcih, ki jo opravljajo neodvisni certifikacijski organi.

Specifikacije

Za vsak navedeni sektor je sprejeta in na spletnih straneh MKGP objavljena specifikacija za shemo kakovosti »izbrana kakovost«, ki jo je predlagal posamezni sektor. V specifikacijah so natančno določeni dodatni kakovostni kriteriji in zahteve glede sistema nadzora, ki jih morajo izpolnjevati vsi deležniki v dobavni verigi: pridelovalci, rejci in predelovalci ter trgovine.

Certificiranje

Pridelovalci in predelovalci se lahko certificirajo individualno ali skupinsko, zato skupinski certifikat vsebuje prilogo s seznamom vseh članov skupine, ki je certificirana. Predelovalni obrati imajo lahko lastni certifikat tudi za predelavo, kot je to na primer v mlekarnah.

Zaščitni znak »izbrana kakovost« lahko uporabljajo samo tisti pridelovalci oziroma predelovalci, ki so od imenovanih certifikacijskih organov pridobili certifikat o skladnosti kmetijskega pridelka in živila s potrjeno specifikacijo. Uporaba zaščitnega znaka je obvezna po pridobitvi certifikata.

Seznam vseh certificiranih pridelovalcev/rejcev in predelovalcev je objavljen na spletnih straneh MKGP. Dodatne informacije najdete na spletni strani Naša super hrana – Nacionalni projekt za promocijo lokalne hrane.