Prispevki

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Košnja in prostoživeče živali: Pravilne tehnike za njihovo dobrobit

/in /by

Ko se v spomladanskem času narava  prebuja, se kmetje lotijo košnje večjih površin. Predvsem travnikov in pašnikov, kar je pomembno za vzdrževanje kmetijskih površin. Vendar pa ta običajna dejavnost predstavlja veliko tveganje za prostoživeče živali, zlasti za mladiče srnjadi in gnezdeče ptice, ki se v visoki travi skrivajo pred plenilci.

Zato je bistveno upoštevati smernice, ki zmanjšujejo nevarnost za te ranljive skupine prostoživečih in divjih živali.

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Košnja in ustrezna predpriprava

Pred košnjo je pomembno, da kmetje opravijo temeljit pregled travnika. Tako lahko identificirajo morebitna legla ali gnezda divjih živali. To lahko storijo z uporabo ročnih orodij za pregled visoke trave. Ali z uporabo brezpilotnih letalnikov (dronov), ki omogočajo pregled večjih površin brez motenja živali.

Po identifikaciji legel je potrebno prilagoditi načrt košnje tako, da se izognete neposredni košnji teh območij. Ali pa košnjo v teh območjih opravite ročno, s tem se zmanjša tveganje za poškodbe živali.

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Košnja – pravilna tehnika

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja na pomembnost pravilnih tehnik košnje, ki lahko preprečijo nesrečno usodo mnogih živali.

Priporočena metoda je košnja od sredine travnika proti robovom, kar živalim omogoča varno umikanje. Ta tehnika, skupaj z dodatnimi preventivnimi ukrepi, kot so vizualni in zvočni signali na kmetijskih strojih, pripomore k ohranjanju divje favne.

Na večjih površinah pa je potrebno najprej pokositi dva vzdolžna pasova njive ob robu, nato pa začeti s košnjo od notranjega dela travnika navzven. Travnike, ki ležijo ob cestah, je treba kositi vzporedno s cestiščem in v smeri stran od cestišča, da divjad in druge živali ne uidejo na cesto.

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Zakonski predpisi

Poleg zgoraj opisanega zakonodaja predpisuje obvezno uporabo preventivnih sredstev med kmetijskimi opravili za zaščito divjadi. Na traktorjih naj se uporabijo verige, ki s hrupom odganjajo živali.

Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje habitatov je strogo prepovedano v obdobjih, ko divje živali gnezdijo ali polegajo.
Zato MKGP še posebej opozarja na možnosti, ki vplivajo na zaščito prostoživečih živalskih vrst.

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Zakon o divjadi in lovstvu v 32. členu določa:

(1) Pri rabi kmetijskih zemljišč se upoštevajo usmeritve iz načrtov za upravljanje z divjadjo.
(2) Fitosanitarna sredstva za varstvo kmetijskih kultur se smejo uporabljati samo v skladu s predpisi o uporabi teh sredstev in na način, ki divjad najmanj ogroža.
(3) Če se z uporabo fitosanitarnih sredstev povzroči pogin ali obolelost divjadi, je povzročitelj za povzročeno škodo odgovoren po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti.
(4) Pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ki ogrožajo divjad, je potrebno obvezno uporabljati preventivna sredstva in načine dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. Republika Slovenija subvencionira nabavo teh sredstev, lastniki in drugi upravljavci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati.
(5) Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je prepovedano v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom.
(6) V kmetijski krajini si mora lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti.

Košnja in prostoživeče živali - Gorenc

Povzetek

Košnja je neizogiben del kmetijske prakse, vendar je mogoče z nekaj previdnostnimi ukrepi zmanjšati njene negativne vplive na prostoživeče in divje živali. Z upoštevanjem zakonskih predpisov in smernic lahko kmetje prispevajo k ohranjanju biodiverzitete. Hkrati pa zagotavljajo, da njihove dejavnosti ne ogrožajo življenja prostoživečih živalskih vrst.

To izboljša bivalne razmere divjih živali, obenem pa prispeva k bolj etičnemu in trajnostno naravnanemu kmetijstvu.

 

Vir:
www.gov.si
www.lovska-zveza.si

Prikaz prijaznega načina košnje:
Lovska družina Radenci

 

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Od upornika do učitelja: Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje

/in /by

Pionir trajnostnega kmetovanja

Sepp Holzer, pogosto imenovan “Dalajlama permakulture”,  je pionir in inovator v svetu trajnostnega kmetovanja. Njegova filozofija in prakse permakulture so navdih za kmete in naravoslovce po vsem svetu, še posebej v regijah s podobnimi kmetijskimi pogoji, kot so Slovenija, Avstrija, Nemčija in Švica. Njegovo delo v avstrijskem Krameterhofu in drugod po svetu dokazuje, kako je mogoče z uporabo permakulturnih načel ustvariti rodovitne in samozadostne ekosisteme, ki spoštujejo naravne cikle in biotsko raznovrstnost.

Filozofija življenja in kmetovanja

Holzerjeva permakultura ni le način kmetovanja; je filozofija življenja, ki temelji na globokem spoštovanju in razumevanju naravnih zakonitosti. Z njegovimi tehnikami, kot so akvakultura, hugelkultura in ustvarjanje prostorov za zadrževanje vode, Holzer dokazuje, da je mogoče naravne vire uporabljati na način, ki podpira obilje in raznovrstnost življenja.

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Sepp Holzer – več kot le kmet

V svoji karieri je Holzer postal več kot le kmet; postal je mentor, učitelj in navdih za generacije ljudi, ki iščejo alternative konvencionalnim kmetijskim praksam. Njegova predanost izobraževanju in deljenju znanja je ključnega pomena za širjenje permakulture kot trajnostne rešitve za izzive, s katerimi se sooča sodobno kmetijstvo.

Živeti v harmoniji z naravo

Sepp Holzer ostaja uporni kmet, ki s svojim delom in življenjem dokazuje, da je mogoče živeti v harmoniji z naravo, hkrati pa zagotavljati obilno in zdravo hrano za skupnosti po vsem svetu. Njegova zapuščina in vpliv se nadaljujeta skozi njegove knjige, seminarje in projekte, ki širijo znanje in prakse permakulture daleč preko meja njegove rodne Avstrije.

Edinstven pristop k naravi

Svetovno je znan po svojem edinstvenem pristopu k razumevanju narave, ki ga je razvil že v otroštvu. Njegova tehnika je posebna, ker se je naučil brati in razumeti naravo, opazoval in poslušal je naravo ter iz tega črpal zaključke, medtem ko je včasih delal napake, ki jih je sčasoma popravljal in pristope izpopolnjeval s pomočjo novih vsakodnevnih izkušenj.

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Obnovitev narave

Njegovo razumevanje, kako obnoviti naravo z razvojem decentraliziranih prostorov za zadrževanje vode, je edinstveno. Podobno kot so naša telesa približno 70% voda, je tudi površina Zemlje pokrita z okoli 70% vode. Za uspešno rodovitno pokrajino je potrebna obilica dobro upravljane vode.

Principi njegovih tehnik

Principi njegovih tehnik vključujejo kmetovanje v harmoniji z naravo (flora/rastline in tla ter favna/živali), akvakulturo (prostori za zadrževanje vode in vrtovi kraterjev), terase in unikatno oblikovane dvignjene grede (hugelkultura).

Sepp Holzer poudarja, da katastrofe nastopijo, ko “preveč ljudi hkrati ravna neumno”, ne da bi razumeli edino resnico narave.

Po svojem delu je znan na izvirni kmetiji Krameterhof in pozitivnih spremembah v pokrajini, ki jih je uvedel v različnih delih sveta, vključno z Extremaduro v Španiji, Tameri na Portugalskem in Kallispelu v Montani, ZDA. Od leta 2012 živi s svojo ženo na kmetiji Holzerhof v Burgenlandu v Avstriji.

V slovenščino imamo prevedeno tudi Holzerjevo delo: Sepp Holzer – Uporni kmet

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Razumevanje permakulture

Kaj je permakultura?

Permakultura je načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor (habitat) s posnemanjem vzorcev iz narave. Permakulturo lahko opišemo kot etični sistem načrtovanja, primeren za proizvodnjo prehrane, izrabe prostora ter gradnje prebivališč. V njej se prepletajo ekologija, pokrajina, ekološko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo.

Kaj je akvakultura?

Akvakultura, znana tudi kot vodno kmetijstvo, je nadzorovana vzreja vodnih organizmov, kot so ribe, raki, mehkužci, alge in vodne rastline. Akvakultura vključuje gojenje populacij v sladki in slani vodi pod nadzorovanimi ali polnaravnimi pogoji in se lahko kontrastira s komercialnim ribolovom, ki predstavlja ulov divjih rib. Akvakultura je tudi praksa, uporabljena za obnovo in rehabilitacijo morskih in sladkovodnih ekosistemov.

Kaj je hugelkultura?

Hugelkultura je hortikulturna tehnika, ki izboljša rodovitnost tal, zadrževanje vode in ogrevanje tal, kar koristi rastlinam, gojenim v bližini nasipov ali na njih. Dobesedno pomeni greda iz nasipa. Je tehnika, pri kateri se nasip, zgrajen iz razpadajočih lesnih ostankov in drugih kompostljivih biomaterialov rastlin, kasneje (ali takoj) zasadi kot dvignjena ali visoka greda.

Sepp Holzer in trajnostno kmetovanje - Gorenc.si

Sporočilo in navdih

V svetu, kjer se soočamo z vedno večjimi okoljskimi izzivi, Sepp Holzer ponuja upanje in navdih. Njegova življenjska pot in delo sta dokaz, da s strastjo, znanjem in spoštovanjem do narave lahko ustvarimo bolj trajnostno in rodovitno prihodnost. Holzerjeva permakultura je revolucionarna filozofija, ki presega tradicionalne meje in nas uči, kako živeti v sožitju z Zemljo.
Z majhnimi koraki, kot so hugelkultura, akvakultura ali preprosto spoštovanje naravnih ciklov, lahko vsak prispeva k obnovi našega planeta

Kot “uporni kmet” je Sepp Holzer presegel konvencionalne metode in pokazal, da je mogoče tudi na najbolj zahtevnih terenih ustvariti obilje. Njegovo sporočilo je jasno: ne glede na izzive, s katerimi se soočamo, so rešitve na dosegu roke, če smo pripravljeni poslušati in se učiti od narave.

V času, ko je potreba po trajnostnem razvoju v ospredju, nas zgled Seppa Holzerja spodbuja, da ponovno razmislimo o našem odnosu do Zemlje, kmetovanja, ekologije in življenja samega. Njegovo učenje ni le v zelenih hribih Krameterhofa ali v knjigah, ki jih je napisal; je v srcih in umih vseh nas, ki smo pripravljeni sprejeti izziv in delati za zeleno, rodovitno in pravično prihodnost.

 

Vir in naslovna fotografija: 

www.seppholzer.info
www.krameterhof.at

Drva: Klasično gorivo z dolgoletno tradicijo

/in /by

Drva predstavljajo eno izmed najstarejših oblik goriva, ki ga človeštvo uporablja že tisočletja. Ta oblika goriva vključuje vse vrste lesnega materiala, ki se zbira in uporablja za kurjavo. V nasprotju z drugimi oblikami lesnega goriva, kot so peleti ali lesni briketi, drva niso predelana in ohranjajo prepoznavno obliko debla ali veje.

Značilnost drv je, da lahko pridejo v dveh glavnih oblikah: sušena ali ‘zrela’ in sveža ali ‘mokra’. Sušena drva so izpostavljena procesu zorenja in toplotne obdelave, zaradi česar so bolj primerna za takojšnje kurjenje, saj imajo nižjo vsebnost vlage. Po drugi strani pa sveža ali mokra drva vsebujejo višjo vsebnost vode, kar jih dela manj učinkovita pri zgorevanju in zahteva daljši čas sušenja pred uporabo.

Pomen pravilnega izbora in sušenja drv

Izbor prave vrste drv ima pomembno vlogo pri učinkovitosti in trajanju gorenja. Različne vrste lesa, kot so bukev, hrast ali breza, imajo različne lastnosti zgorevanja. Na primer, trdi les, kot je hrast, zagotavlja dolgotrajno in intenzivno toploto. Medtem ko mehki les, kot je smreka, hitreje izgoreva, a proizvaja tudi manj toplote.

Pravilno sušenje drv je ključno za njihovo optimalno uporabo. Sušenje zmanjšuje vsebnost vlage v lesu, kar povečuje njegovo energetsko vrednost in zmanjšuje količino dima ter saj pri gorenju. Proces sušenja lahko traja od nekaj mesecev do dveh let, odvisno od vrste lesa in pogojev sušenja. Najboljša so drva, ki so sušena vsaj dve sezoni!

Drva - članek - Gorenc.si

Uporaba drv v sodobnem družbenem in okoljskem kontekstu

Kljub razvoju modernih ogrevalnih tehnologij drva ostajajo pomemben vir energije. Zlasti v ruralnih območjih in pri ljudeh, ki še vedno cenijo tradicionalne metode ogrevanja. Zavedanje o trajnostnem ravnanju z gozdovi in okolju prijaznem pristopu k uporabi naravnih virov je danes v ospredju. To dodatno poudarja pomen odgovorne uporabe drv.

Trajnost in ekologija: Drva kot obnovljiv vir energije

V dobi, ko se čedalje bolj zavedamo pomena trajnosti in okolju prijaznih rešitev, pridobivajo drva na vrednosti kot obnovljiv vir energije.

Ko so pridobljena iz trajnostno upravljanih gozdov, drva predstavljajo okoljsko odgovorno izbiro, saj rast novih dreves absorbira ogljikov dioksid, sproščen med gorenjem drv.

To uravnoteženje emisij CO2 je ključno za ohranjanje ekološkega ravnovesja in zmanjševanje vpliva na podnebne spremembe.

Drva - članek - Gorenc.si

Drva v sodobni družbi

Drva, kot ena izmed najstarejših oblik goriva, ohranjajo svoje mesto v sodobnem svetu kot praktičen, učinkovit in okolju prijazen način ogrevanja. Z njihovo pravilno pripravo in uporabo lahko zagotovimo, da ta tradicionalni vir energije še naprej igra pomembno vlogo v naših domovih in skupnostih. V času, ko se vse bolj usmerjamo k obnovljivim virom energije in trajnostnim praksam, drva ponujajo preprosto, a učinkovito rešitev za segrevanje naših domov in pričarajo toplino doma.

Specifična uporaba drv iz listavcev v tradicionalnih pečeh

Ko govorimo o ogrevanju s tradicionalnimi lončenimi in krušnimi pečmi, posebno mesto zavzemajo drva iz dreves listavcev. Les listavcev, kot je bukev, je zaradi svojih lastnosti izjemno primeren za uporabo v teh pečeh. Bukova drva, znana po svoji gostoti in sposobnosti dolgotrajnega gorenja, so idealna za peči, ki zahtevajo stabilno in enakomerno sproščanje toplote. Poleg tega, da dolgo gorijo in proizvajajo veliko toplote, bukova drva proizvajajo tudi manj saj in dima, kar je pomembno pri ohranjanju čistosti peči in okolja.

Drva - članek - Gorenc.si

Značilnosti različnih vrst drv za kurjavo

Različne vrste drv imajo različne lastnosti izgorevanja, kar vpliva na njihovo primernost za različne namene. Na primer, les hrasta je znan po svoji dolgotrajni žerjavici in visoki vsebnosti toplote, medtem ko javor zagotavlja hitrejše, a enakomerno gorenje. Breza, znana po svoji sposobnosti hitrega prižiganja, je odlična za hitro segrevanje prostora, vendar ne zagotavlja tako dolgotrajne žerjavice kot hrast ali bukev.

Pomembno je tudi omeniti, da les, kot je bor, zaradi visoke vsebnosti smole ni primeren za uporabo v nekaterih vrstah peči, saj lahko povzroči nabiranje smolnih usedlin in poveča tveganje za požar v dimniku.

Drva - članek - Gorenc.si

Drva kot večplastni vir energije

Drva kot vir energije ponujajo več kot le toploto. Njihova izbira in uporaba odražata globoko razumevanje lokalnega okolja in tradicij. Z izbiro pravih vrst drv za specifične peči – od bukve za lončene in krušne peči do hrasta in javorja za druge vrste ogrevalnih sistemov – lahko optimiziramo učinkovitost in trajnost našega ogrevanja. Pravilno sušenje in skladiščenje drv igra ključno vlogo pri zagotavljanju njihove najboljše zmogljivosti.

V sodobnem svetu, kjer se poudarja pomen okoljske trajnosti, drva ostajajo cenjena kot obnovljiv in naravno uravnotežen vir energije. Njihova uporaba povezuje tradicijo s sodobnostjo in ponuja trajnostno rešitev za izzive ogrevanja. Z odgovorno izbiro in uporabo drv lahko prispevamo k zmanjšanju okoljskega odtisa in hkrati uživamo v toplini, ki jo prinašajo.

 

 

Tekst:
N. G.

Nakladalni drog Lifter – uporaben od gozda do polja

/in /by

V raznolikem svetu sodobne kmetijske in gozdarske mehanizacije ter gradbeništva, kjer se zahteva vse večja prilagodljivost in učinkovitost, se nakladalni drog ‘Lifter’ izkazuje kot prava revolucija. Ta večnamenski pomočnik, ki se enostavno montira na sprednji ali zadnji del traktorja, prinaša novo dimenzijo učinkovitosti in preprostosti pri sečnji, kmetijskih opravilih in gradbenih projektih.

Zahvaljujoč svoji združljivosti s kleščami, Lifter zagotavlja hitro in nemoteno izvedbo najrazličnejših delovnih procesov. Z njim delo na terenu postane ne le enostavnejše, ampak tudi znatno hitrejše, kar je ključnega pomena v današnjem hitro spreminjajočem se delovnem okolju.

Kaj so nakladalni drogovi in zakaj so pomembni?

Nakladalni drogovi so bistveni del kmetijske, gozdarske in gradbene mehanizacije, ki so ključni za različna opravila v teh sektorjih. Ti robustni in vsestranski pripomočki so zasnovani za učinkovito premeščanje težkih bremen, kot so hlodovina, jumbo vreče in drugi materiali. Njihova sposobnost, da varno in zanesljivo ravnajo s težkimi tovori, jih naredi nepogrešljive na terenu, kjer sta hitrost in učinkovitost odločilna. Zaradi svoje vsestranskosti so nakladalni drogovi uporabni v raznolikih okoljih – od kmetijstva, kjer so potrebni za prevoz pridelkov in opreme, do gozdarstva za obravnavo hlodovine in v gradbeništvu za premikanje gradbenega materiala. Izdelki, kot je ‘Lifter‘  podjetja Gorenc, so posebej zasnovani za enostavno pritrjevanje na različne modele traktorjev, kar povečuje njihovo prilagodljivost in uporabnost v različnih delovnih okoljih. Njihova zmogljivost za opravljanje zahtevnih nalog z minimalnim naporom jih uvršča med najbolj cenjene in nepogrešljive elemente sodobne mehanizacije.

Nakladalni drog Lifter – uporaben od gozda po polja - Gorenc.si

Večnamenska uporabnost

  • Nakladalni drog Lifter je zasnovan za širok spekter uporabe v različnih sektorjih, kot so gozdarstvo, kmetijstvo, gradbeništvo in druge dejavnosti.
  • V kombinaciji s kleščami omogoča hitro in preprosto uporabo, s čimer je delo z njim učinkovito in enostavno.
  • Drog se lahko enostavno priklopi na zadnji ali prednji del traktorja, kar omogoča večjo prilagodljivost pri uporabi.

Tehnične prednosti in specifikacije

  • Nakladalni drog Lifter je primeren za dvigovanje različnih vrst bremen, vključno s hlodovino in jumbo vrečami.
  • Primeren je za vse modele traktorjev od 18 do 100 KM.
  • Vključuje tri kavlje, razporejene po različni višini, ki so namenjeni dvigovanju lažjih ali težjih bremen ter za vleko različnih bremen.
  • Omogoča tri-točkovni priklop I. in II. kategorije, kar prispeva k njegovi univerzalni uporabnosti.
  • Modela Lifter 220 in Lifter 250 se razlikujeta po dolžini droga, maksimalni obremenitvi in višini dviga. To omogoča izbiro najbolj ustreznega modela glede na specifične potrebe uporabnika.

Nakladalni drog Lifter – uporaben od gozda po polja - Gorenc.si

Drog “Lifter” se lahko uporablja za sečnjo, kmetijstvo, gradbeništvo in druge dejavnosti. V kombinaciji s kleščami je njegova uporaba hitra in preprosta. Enostavna montaža je možna na sprednji ali zadnji del traktorja.

Nakladalni drog Lifter podjetja Gorenc ni zgolj še en kos kmetijske opreme. Predstavlja bistveno rešitev, ki prinaša učinkovitost in prilagodljivost na vsakem koraku. Od sečnje v gozdovih, preko obdelave polj, do gradbišč in drugih industrijskih okolij, Lifter dokazuje svojo vrednost s svojo sposobnostjo dvigovanja, vleke in premeščanja težkih bremen.

S tem, ko povečuje produktivnost in zmanjšuje fizično obremenitev delavcev, Lifter ni le pripomoček, temveč je ključni igralec v sodobni mehanizaciji. Le-ta namreč spodbuja trajnostni razvoj in ekonomsko učinkovitost. V svetu, kjer je prilagodljivost ključna za uspeh, je nakladalni drog Lifter odličen primer, kako inovacije v kmetijski tehnologiji lahko pozitivno vplivajo na različne sektorje in podpirajo trajnostni razvoj.

Gozd pozimi

/in /by

Ni ga lepšega kot gozd pozimi! Zimski sprehod s primerno obutvijo, nekaj tople pijače in dobro voljo je lahko prav krasna popestritev dneva. Tako obenem poskrbimo za rekreacijo in opazujemo veličastnost gozda pozimi.

Kako pa se gozdne živali odzovejo na ta najtežji letni čas, ko zima pritiska in se spopadajo s snegom in ledom? Kaj vemo o skrivnostih gozdne zime? In kaj za živali pomeni gozd pozimi?

Kako gozd pozimi oz. sama zima vpliva na živali?

Kaj živali počnejo pozimi? V nasprotju s splošnim prepričanjem prezimujejo le štirje sesalci: medvedi, ježki, polhi in netopirji. Zato lahko na zimskih sprehodih opazite še veliko drugih živali. Najpogostejša je veverica. Zmotno je prepričanje, da veverice prezimujejo, saj so aktivne celo zimo, vendar pa shranjujejo hrano, da se pripravijo na skromne zimske razmere.

Le zakaj zaspanétu pravimo: »Spi kakor polh«? Ker polh dejansko lahko prespi kar pol leta! Na Slovenskem gredo polhi na prezimovanje s prvimi slanami, prebudijo pa se po navadi šele meseca aprila.

Če imate srečo, lahko opazite tudi jazbeca. Pozimi se sicer upočasnijo in dlje časa ostanejo pod zemljo, vendar ne hibernirajo in občasno vohajo za hrano.

Ko so drevesa brez listja, je opazovanje živali v gozdu lažje. Druge zimske živali, ki jih lahko opazite, so voluharji, miši, zajci, lisice, srnjad in jelenjad. Če bo zima snežna, bo seveda živali še lažje zaznati. Najboljši čas za opazovanje je zgodaj zjutraj po nočnem sneženju. Sledi živali bodo na svežem snegu neokrnjene, zaradi miru v gozdu pa bo lažje preučevati gibajočo se žival.

Kako ptice preživijo zimo?

Poletne ptice selivke so že zdavnaj odletele, za seboj pa pustile le odporne domače vrste in zimske naseljence. Najpogosteje vidimo veliko sinico, poljskega in domačega vrabca, ščinkavca in liščka.

Pri štetju ptic v lanskem januarju so pri nas našteli kar 73 vrst ptic. Najštevilčnejša vrsta je bil ponovno domači vrabec, ki na vrhu kraljuje že vsa leta akcije. Na drugem mestu je bila siva vrana. Na tretjem mestu se je lani znašla velika sinica. Vse tri vrste skupaj so tako številčne, da sestavljajo kar 40 % vseh opazovanih ptic.

Trem najštevilčnejšim so sledili: domači golob, poljski vrabec, ščinkavec, lišček, plavček, kos in sraka.

Če vprašamo strokovnjake, nam bodo povedali, da ptice lahko same preživijo in da hranjenje nima posebnega pomena za njihovo preživetje. Zagotovo pa je to, da hranimo ptice, odličen način, da jih opazujemo od blizu, vidimo lahko pestro paleto različnih ptic, spremljamo njihovo obnašanje in različne načine prehranjevanja. Kot bi bili v učilnici na prostem.

V Sloveniji od leta 1979 deluje Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Nasveti za zimske sprehode

Gozd pozimi in sproščen sprehod po njem je lahko ena najlepših in bolj koristnih dejavnosti v tem letnem času. Vendar se morate dobro pripraviti na vremenske razmere.

Tukaj je nekaj nasvetov:

  1. Vodoodporni škornji – skromni čevlji so junaki zimskih sprehodov. Noge morajo biti suhe, saj mokre noge pomenijo mrzle noge, kar pomeni mrzlo telo.
  2. Več plasti – tanke plasti bolje ohranjajo telesno toploto kot ena velika težka plast. Njihova prednost je tudi ta, da se lahko prilagodite temperaturi.
  3. Glava, roke in noge – poskrbite, da bodo vaše okončine tople. Če so te tople, je toplo tudi vam. Torej kape, rokavice in nogavice – z rezervnimi.
  4. Pijača in prigrizki – vaše telo se zelo trudi, da bi se ogrelo in prihranilo energijo, zato imejte s seboj nekaj energijskih ploščic in termovko s toplim čajem.

Zimski sprehod po gozdu nas poveže z naravo, pomaga, da se predihamo, razgibamo in obnovimo.

 

 

Vir:

https://www.forestholidays.co.uk
https://www.triglavskazakladnica.si/