Prispevki

Kmetijski turizem

Kmetijski turizem – nepozabno doživetje podeželskega življenja

/in /by

Kmetijski turizem, znan tudi kot kmečki turizem, je edinstvena oblika turizma, ki ponuja obiskovalcem možnost, da se približajo podeželskemu življenju in izkusijo pristno izkušnjo kmečkega življenja.

To je idealna priložnost za pobeg iz vsakodnevnega mestnega vrveža ter za sprostitev in povezavo z naravo. V tem članku bomo raziskali čare kmetijskega turizma in razložili, zakaj je tako priljubljen med turisti, kam segajo njegove korenine in kako se razvija pri nas.

Razvoj kmetijskega turizma v Evropi ima začetke v Italiji, vendar je v zadnjem času ta očarljiva ponudba kmetij prisotna od Francije do Islandije in od Hrvaške do Krete.

Kmetijski turizem

Doživetje podeželskega življenja

Ena najbolj privlačnih lastnosti kmetijskega turizma je priložnost za doživetje podeželskega življenja v vsej naravni lepoti. Obiskovalci lahko spoznajo različne kmetijske dejavnosti, kot so hranjenje živali, molža krav, obiranje sadja in zelenjave ter pripravo tradicionalnih jedi. Ta neposredni stik z naravo in živalmi omogoča odklop od vsakdanjega stresa ter prinaša občutek miru in zadovoljstva.

Okušanje lokalne hrane

Kmetijski turizem je tudi priložnost za okušanje avtentične lokalne hrane. Kmetije, ki se ukvarjajo s kmetijskim turizmom, pogosto ponujajo obiskovalcem sveže pridelke, mlečne izdelke, domače mesne izdelke in druge specialitete, ki jih lahko uživate v njihovi izvirni obliki.
To je odlična priložnost za raziskovanje lokalne kulinarike in spoznavanje tradicionalnih receptov ter obenem podpora lokalnim kmetijam in trajnostni pridelavi hrane.

Kmetijski turizem

Aktivnosti na prostem

Poleg doživetja podeželskega življenja ponuja kmetijski turizem tudi raznolike aktivnosti na prostem, ki pritegnejo ljubitelje narave in avanturiste. Mnoge kmetije imajo urejene sprehajalne poti, kolesarske steze in jahalne poti, ki omogočajo obiskovalcem raziskovanje čudovite pokrajine in uživanje na svežem zraku. Poleg tega so ponekod na voljo tudi raznolike  aktivnosti, kot so jahanje konjev, vožnja s kočijo, ribolov, pikniki in še veliko več. Želje po pustolovskih dogodivščinah se lahko prav na kmetiji uresničijo.

Kmetijski turizem

Nastanitev na kmetiji

Mnoge kmetije, ki se ukvarjajo s kmetijskim turizmom, ponujajo tudi možnost nastanitve na sami kmetiji. To je odlična priložnost, da doživite pristno podeželsko vzdušje in se povežete z gostoljubnimi domačini. Nastanitev na kmetiji lahko vključuje udobne sobe ali apartmaje s tradicionalnim kmečkim dekorjem, ki vam omogočajo udobje in sprostitev. Prav tako pa imate priložnost, da uživate v čudovitem razgledu na okoliške travnike, polja in vinograde ter se zjutraj prebudite ob petju ptic.

Kmetijski turizem

Izobraževalne delavnice in prireditve

Kmetijski turizem pogosto vključuje tudi izobraževalne delavnice in prireditve, ki obiskovalcem omogočajo pridobivanje znanja o kmetijskih dejavnostih, tradicionalnih obrteh in ohranjanju narave. To je odlična priložnost, da se naučite novih veščin, kot je priprava domačega kruha, sirarstvo ali vrtnarjenje. Poleg tega se na kmetijskih turističnih kmetijah pogosto organizirajo tudi tematski dogodki, kot so degustacije vina, kulinarične razstave ali tradicionalne prireditve, ki obiskovalcem omogočajo, da se še bolj poglobijo v lokalno kulturo.

Bralci časopisa The Guardian so leta 2019 v Sloveniji ocenili štiri turistične kmetije za najboljšo izbiro.

Prva je v dolini Trente >> Ekološka turistična kmetija Pri Plajerju

Takole so pohvalili to slovensko turistično kmetijo:

“Ta dežela je posejana z neverjetnimi ekološkimi kmetijami, vendar nam je najbolj všeč Pri Plajerju v dolini Trente. V Sloveniji in na tej kmetiji je nekaj čistega in brezčasnega. Ponuja prijetne apartmaje in tudi spanje na seniku. Postelje iz sena so tople in udobne, pohod po dolini Soče pa je pravljičen. Gorska pokrajina je osupljiva, zjutraj lahko pomagaš nahraniti živali, domača hrana je sveža, nasitna in vedno postrežena z nasmehom.”

 

Še razmišljate o drugačnih počitnicah?

Kmetijski turizem je edinstvena izkušnja, ki obiskovalcem omogoča povezavo z naravo, pristno doživetje podeželskega življenja, okušanje lokalne hrane in uživanje v raznolikih aktivnostih na prostem. Nudi tudi možnost nastanitve na kmetiji, kar pripomore k celovitemu doživetju.

Poleg tega se lahko obiskovalci naučijo veliko o kmetijskih dejavnostih, tradicionalnih obrteh in trajnostnem načinu življenja. Kmetijski turizem je zato privlačna možnost za vse, ki si želijo pobegniti od vsakodnevnega vrveža ter doživeti mir in lepote podeželja.

 

Vir:

www.theguardian.com
www.e-unwto.org

Glavni kmetijski trendi – 8 novosti v letu 2023

/in /by

Minila so tisočletja, odkar so prve skupnosti pričele obdelovati zemljo in se lotile živinoreje. V zadnjih desetletjih so se razvile domiselne kmetijske metode, ki bi se še dvema generacijama nazaj zdele popolnoma nemogoče. Novim inovacijam se ves čas pridružujejo še novejši kmetijski trendi. Kot kaže, se bo kmetijstvo v naslednjih letih dokaj spremenilo.

Kateri so glavni kmetijski trendi, ki se kažejo za leto 2023 in prihajajoča leta?

 

1. Precizno kmetijstvo – novi kmetijski trendi

Z dobro zemljo, semeni, vodo in malo časa – obstaja precej velika možnost, da boste poželi sadove svojega dela. Trajnostni in zanesljiv način za pridobivanje visoko donosnih pridelkov pa zahteva bolj strukturiran in zapleten postopek.

Precizno kmetijstvo je znanost o zbiranju in analiziranju podatkov za sprejemanje odločitev o obdelovanju zemljišč in izboljšanju pridelka. Prevzema najboljše, kar ponuja sodobna tehnologija, in to vključuje v osnove kmetijstva.

Ta smer se poslužuje globalnih satelitskih sistemov za določanje položaja (GPS). Satelitsko slikanje omogoča izdelavo zemljevidov za posamezno območje. Ti prikazujejo natančne informacije o pridelku, topografiji in vsebnosti hranil v tleh. Poznavanje specifičnih pogojev na določenih lokacijah omogoča spreminjanje obsega vnosov. To zanesljivo optimizira količino dela in virov.

2. Prediktivna analitika

Kmetijstvo običajno velja za tradicionalno dejavnost. To ne pomeni, da ne razvija in izkorišča sodobnih inovacij. Prediktivna analitika je tehnologija z neomejenimi možnostmi uporabe. Deluje tako, da zajema velike količine podatkov, ki temeljijo na številnih različnih spremenljivkah. Uporablja se lahko tako pri proizvodnih vidikih kmetijstva kot pri analizi trga.

V agronomski proizvodnji je v veliki meri povezana z delovanjem preciznega kmetijstva. Kmetijski trendi in podatki o uspešnosti kmetije se analizirajo za prenos podatkov v prihodnje odločitve.

Uporablja se tudi za ekonomske analize, povezane z nihanjem tržnih cen pridelkov, ki neposredno vplivajo na vrednost dela, vloženega v pridelavo pridelkov.

3. Urbano kmetijstvo

Najbolj prepoznavna pomanjkljivost kmetijstva je, da je zanj potrebno ogromno zemljišč.

Praktična rešitev, ki se že uveljavlja, je vertikalno kmetovanje. Zdi se, da bo urbano kmetovanje z navpičnim zlaganjem pridelkov v zaprtih prostorih pomagalo povečati proizvodnjo hrane. To je zlasti pomembno na območjih z omejenimi viri. Pridelke je tako mogoče gojiti ne glede na letni čas, v nadzorovanih pogojih in v zaprtih prostorih.

Druga prednost urbanega kmetovanja je zagotavljanje svežih lokalnih pridelkov potrošnikom. V primerjavi s tradicionalno pridelavo so živila, pridelana na urbanih kmetijah, le nekaj kilometrov oddaljena od potrošnikov in trgovin. To zmanjšuje potrebo po kompleksnih, dolgotrajnih prevozih. S tem se omogoča bolj neposredna pot do potrošnika ter zmanjšuje ogljični odtis.

4. Pregledovanje pridelkov

Tradicionalno kmetijstvo je v veliki meri odvisno od kakovosti zemljišča. Pregledovanje posevkov ali pregledovanje njiv se nanaša na opazovanje stanja na njivah. Tako se opazi morebitne vzorce rasti in opozorilne znake, vredne zaskrbljenosti.

Čeprav je pregledovanje poljščin prisotno že najdlje, gredo kmetijski trendi v smeri vedno naprednejših in učinkovitejših načinov. Včasih se je to opravljalo peš ali z vozilom, zdaj pa se izvaja iz zraka. Ta način omogoča dobesedno pogled na zemljišče iz ptičje perspektive.

Uporaba brezpilotnih letalnikov postaja ena od glavnih možnosti za zračno pregledovanje pridelkov. Droni običajno zagotavljajo ostrejšo ločljivost slike. So tudi bolj prilagodljivi glede na svetlobo in vremenske razmere.

5. Regenerativne kmetijske prakse

Kar četrtino svetovnih emisij povzročata kmetijstvo in krčenje gozdov. Nedavne novice o podnebnih spremembah kažejo prepričljive dokaze, da se škoda še povečuje. Osredotočanje na bolj trajnostne prakse je zdaj pomembnejše kot kdaj koli prej.

Regenerativno kmetijstvo definira prakse, katerih namen je obnoviti vsebnost ogljika v tleh. Cilj je izkoristiti ogljik, ki ga rastline absorbirajo iz ozračja. Zemlja nato deluje kot naravno skladišče ogljika. Poleg zajemanja ogljika se izboljša tudi vsebnost hranil v tleh. To zmanjša potrebo po umetnih izboljševalcih.

Regenerativni načini kmetovanja vključujejo tudi kmetovanje brez obdelave tal. V nasprotju s konvencionalnim obdelovanjem tal se pri kmetovanju brez obdelave tal – tla ne obračajo. Ta praksa zmanjšuje erozijo tal in omogoča boljšo absorpcijo vode. S tem se poveča količina hranil v tleh. Obstajajo tudi metode, ki vključujejo raznoliko kolobarjenje in sajenje pokrovnih rastlin.

6. Bio gnojila

V zadnjih desetletjih smo se veliko naučili o dobrih in manj dobrih praksah za obogatitev tal.

Kmetijski trendi gredo v smeri opuščanja uporabe snovi na kemični osnovi za pridelavo pridelkov. Uporaba umetnih gnojil in pesticidov dokazano predstavlja večje tveganje za zdravje rastlin, živali in ljudi. Bio gnojila so alternativa proizvodom na kemični osnovi. Vsebujejo žive organizme, ki spodbujajo pogoje, potrebne za zdrav razvoj rastlin.

Mikroorganizmi v bio gnojilih spodbujajo nastajanje hranil za izboljšanje in ohranjanje rodovitnosti tal. Atmosferski dušik pretvarjajo v nitrite in nitrate, ki so rastlinam lažje dostopni.

7. Osredotočanje na rabo vode

Podobno kot pri ogljičnem odtisu se je pojavila skrb za rabo vode. Čeprav je Zemljina površina res sestavljena iz približno 71 % vode, je manj kot 3,5 % ni v obliki oceanov. Velik del sladke vode se porabi za namakanje v kmetijstvu. Zaradi vse večjih potreb po hrani se poraba vode ne bo kmalu upočasnila.

Inovacije v drugih panogah postajajo pomembne tudi za izboljšanje uporabe vode in odpravljanje odpadkov. Umetna inteligenca se na primer izkaže kot rešitev za optimizacijo urnikov namakanja in distribucije. Izboljšave v praksah vzdrževanja, kot je uporaba tehnologije v oblaku, so prav tako spremenile način odzivanja na okvare. Puščanje in nepravilno delovanje sistemov lahko zdaj samodejno zaznajo senzorji. Ti lahko nato prek interneta komunicirajo z osrednjim nadzornim centrom.

8. Upravljanje poslovanja s sredstvi

Včasih se lahko zdi, da so vse nove napovedovalne tehnologije izvedljive le za obsežne kmetijske operacije. Vsaka kmetijska organizacija ali dejavnost lahko izkoristi prednosti funkcionalnosti na ravni podjetja. To pomeni lažje upravljanje dela, poglobljeno poročanje in analitiko, boljšo uporabo virov ter večjo preglednost in nadzor.

Sezonska in tržna pripravljenost lahko kmetiji prineseta dobiček ali izgubo. Zaradi tega se bodo številne kmetije leta 2023 obrnile na upravljanje delovanja sredstev, da bi izpolnile svoje potrebe po vzdrževanju, zanesljivosti in delovanju.


Ste pripravljeni na spremembe?

Kmetijstvo je ključnega pomena za ohranjanje naših naraščajočih družbenih potreb. V svetu, ki se nenehno razvija, nimamo druge izbire, kot da se prilagajamo in izboljšujemo. Vsi ti kmetijski trendi so v nastajanju in lahko samo opazujemo, kateri bodo v prihodnje še bolj zacveteli.

 

 

Vir:
www.upkeep.com

7 zimskih aktivnosti za izboljšanje in pripravo vrta

/in /by

Izkoristite zimski čas za pripravo na prihodnjo rastno sezono! Zastavite si cilje, kako organizirati njivo in vrt, da dobite več pridelka.

Pred zimo se vsi veselimo prepotrebnega prostega časa. Od podnebja, lege in tudi razmer na vrtu in v rastlinjaku je odvisno, kaj nam uspeva pozimi.

V topli gredi uspešno pridelujemo radič, motovilec in cikorijo. Ohrovt, blitva, por in korenje pa pogosto zdržijo dobršen del povprečne zime.

Kljub temu je obdobje zime, ki v naših krajih traja nekje od decembra do februarja, odlična priložnost za pripravo na naslednjo rastno epizodo.

Preverite nekaj načinov, kako se lahko ustrezno pripravite na novo sezono, a vam obenem ostane še dovolj časa za zimsko sprostitev in izobraževanje.

Ob prvem snegu lahko pripravite ptičje krmilnice, da boste preko zime hranili ptice.

  1. Očistite ostanke

Počistite obstoječe enoletnice in jih kompostirajte, da izboljšate rodovitnost tal v naslednjem letu. Z odstranjevanjem starega rastja pomagate odpraviti prezimujoče škodljivce in rastlinske bolezni. Toplota kompostiranja bo v veliki meri izločila škodljive organizme, ki bi sicer z veseljem prezimovali na vaši vrtni gredi.

  1. Zeleno gnojenje in pokrivni posevki

Glede na vašo lokacijo ter trajanje rastne in tržne sezone – razmislite o zelenem gnojenju, setvi pokrivnega posevka. S tem zaščitite tla in izboljšate njihovo rodovitnost. Če se vaša sezona konča že po zgodnjem poletnem spravilu pridelkov, je morda smiselno posejati pokrivni posevek, kot sta oves ali krmni grah. Te rastline bodo rasle do jeseni in odmrle ob zimskih zmrzalih. Koreninska struktura in biomasa rastlin bosta pomagali ohranjati kakovost tal.

Druga možnost je, da konec poletja ali zgodaj jeseni posadite pokrivne rastline, kot sta ozimna rž ali ozimna pšenica, kar bo imelo podobne prednosti in vam zagotovilo boljšo zaščito na prehodu iz zime v pomlad. Te posevke lahko v novi sezoni podorjete kot zeleno gnojilo.

Če nimate časa za pokrivne posevke ali ste predolgo čakali, ne skrbite. Vaša naslednja možnost je, da položite plast listja in slame, s tem zaščitite zgornjo plast tal. Če ste pripravili kompost, ga razporedite pod slamo, da bo spomladi pripravljen za sajenje.

  1. Načrt za naslednje leto

Ko je zemlja zazimljena, v roke vzemite papir in začnite načrtovati postavitev vrta za naslednjo sezono. Kolobarjenje je vedno dobra zamisel, ne glede na to, ali boste sadike prestavljali med različnimi gredami ali preprosto sadili na nasprotni strani vrta. Dobro je pogledati zapiske in skice o sajenju iz preteklih let, da se vidi, ali je bila zasaditev dobra, katere rastline si med seboj koristijo. Najmanj, kar lahko storite, je, da se spomnite, kaj je v zadnji rastni sezoni delovalo in kaj ne, ter naredite potrebne spremembe. Ali je bila lani kaka rastlina v senci? Ali so stranke zahtevale zelenjavo, ki ste jo pozabili posaditi? Zapišite te stvari, dokler so spomini še sveži.

  1. Naročite semena

Zima je primeren čas za načrtovanje naročil semen – na podlagi zadnjih uspehov in neuspehov lahko začnete pripravljati seznam, kaj bi radi naročili. Morda določena vrsta zelenjave ni uspela tako dobro, kot ste upali. Naredite analizo preteklih let in si pripravite strategijo, ki bo morda bolj ustrezala vašim talnim in podnebnim značilnostim. Z nekaj dodatnega časa, namenjenega raziskovanju prednosti in slabosti različnih vrst, boste močno izboljšali svoje možnosti za uspeh v naslednji sezoni.

  1. Očistite in popravite orodje

Po dolgi sezoni kopanja, pletja in pobiranja pridelka vaše orodje zagotovo potrebuje nekaj nege. Če pozimi naostrite rezila, lahko spomladi, ko vas preseneti nova rast, prihranite dragoceni čas. S popravilom pnevmatik, menjavo olja in načrtom vzdrževanja celotne opreme si boste zagotovili daljšo življenjsko dobo le-te.

Zima je tudi odličen čas za razmislek. Katera nova orodja bi si želeli imeti v prihodnjem letu?

  1. Razvijajte svoje podjetje

Na vrhuncu naporne rastne sezone je težko načrtovati rast in vzpostavljati nove odnose. Izkoristite počasnejšo sezono z obiskom lokalnih izobraževanj in delavnic, raziskovanjem novih tržnih priložnosti ali pripravo poslovnih načrtov.

  1. Sprostite se

Zima je dobrodošel čas za sprostitev. Najbolje, da ta čas čim bolje izkoristite za počitek in sproščanje ter se pripravite na naslednjo sezono! Ne pozabite se razvajati in uživati v času, ko si lahko oddahnete od dela, da boste v pomlad zakorakali polni elana in prerojeni.

Z nekaj zimske organizacije, strukture in načrtovanja, si lahko olajšate začetek opravil, ki vas čakajo spomladi.

 

Vir:

hobbyfarms.com

Katere so spremembe v Registru kmetijskih gospodarstev po spremembi Zakona o kmetijstvu?

/in /by

V Uradnem listu je bil 29. 3. 2022 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju: sprememba zakona). Sprememba zakona prinaša nekaj sprememb tudi na področju vodenja Registra kmetijskih gospodarstev (RKG). Spreminjata se definiciji kmetijskega gospodarstva in nosilca kmetijskega gospodarstva, pa tudi članov kmetije. Spremembe bodo pričele veljati v letu 2023.

V skladu s spremembo evropske zakonodaje in zaradi potrebe skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2023 se spreminjata definiciji kmetijskega gospodarstva in nosilca kmetijskega gospodarstva. Nosilec je odgovorna oseba za opravljanje kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, kmetijsko gospodarstvo pa je objekt, ki obsega vse enote, ki se uporabljajo za kmetijsko dejavnost in so v upravljanju nosilca.

Za zamenjavo nosilca bodo morali biti po novem izpolnjeni pogoji prenosa kmetije. Prenos kmetije pomeni prodajo, zakup ali podoben pravni posel, s katerim se pridobi pravica do uporabe vseh kmetijskih zemljišč kmetije v lasti članov kmetije za najmanj pet let. Za prenos kmetije na novega nosilca bo na upravni enoti treba predložiti ustrezna dokazila. Sprememba je posledica revizijskih ugotovitev, da so spremembe nosilcev kmetij prepogoste in izvedene brez preverjanja ali je novi nosilec zares oseba, ki v vsakdanjem življenju upravlja kmetijo, sprejema odločitve in ima pravico do uporabe proizvodnih virov kmetije.

V Register kmetijskih gospodarstev (RKG) se v skladu s spremembo zakona ne bo več vpisovalo namestnika nosilca. V primeru smrti nosilca se bo novi nosilec določil s soglasjem večine oseb, ki so poklicane k dedovanju. Do pravnomočnosti sklepa o dedovanju se bo štelo, da ima novi nosilec pravico do uporabe zemljišč v lasti prejšnjega nosilca.

V RKG se bodo v skladu s spremembo zakona dodali novi podatki:

  • povezava GERK (GERK je strnjena površina kmetijskega ali gozdnega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva) z evidenco območij planin,
  • standardni prihodek,
  • za kmetije, ki bodo ta podatek potrebovale zaradi ukrepov, podatek o doseženi izobrazbi nosilca in
  • grafične enote krajinskih značilnosti, za katere ima nosilec pravico uporabe, ter so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti (mejice, suhozidi, skupine dreves, kali …) na območjih intenzivnega kmetijstva.

Zaradi prilagajanja novim tehnologijam spremljanja površin, ki bodo v novem obdobju SKP zahtevale od nosilcev posodobitve vpisanih površin že v tekočem letu vlaganja zbirnih vlog, bo spremembe podatkov o vpisanih zemljiščih v RKG izvedlo ministrstvo po uradni dolžnosti in s tem zmanjšalo administrativne obremenitve nosilcev. Ker bodo o potrebnih spremembah nosilci obveščeni že preko komunikacijskega orodja Sopotnik in bodo popravek zbirne vloge izvedli sami, se nosilcev o teh spremembah ne bo obveščalo še z izpisi.

Spremembe Zakona o kmetijstvu, ki se nanašajo na RKG, se bodo začele uporabljati z začetkom leta 2023.

Vsi trenutno vpisani člani kmetije bodo lahko ostali vpisani tudi po letu 2023, saj se v skladu s spremenjeno zakonodajo šteje, da je podano njihovo soglasje za vpis. Če pa bodo želeli, se bodo lahko izbrisali na zahtevo nosilca ali člana samega. Za izbris člana kmetije – sorodnika, bo potrebno tudi soglasje tega člana. Upravna enota bo o izbrisu obvestila le tiste člane, ki so vključeni v obvezna socialna zavarovanja iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti.

Vir članka:
Gov.si

Slovensko kmetijstvo v številkah (2008-2020)

/in /by

Kmetijstvo je skupaj z gozdarstvom in ribištvom v letu 2020 k skupni dodani vrednosti prispevalo 2,3 %, k skupni zaposlenosti pa 6,9 %. Delež zaposlenosti v kmetijstvu, podobno kot v zadnjih nekaj letih, še naprej upada.

Začasni podatki o rabi zemljišč in številu živine iz Popisa kmetijstva 2020 kažejo, da se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev (KMG), nekoliko so se zmanjšala tudi kmetijska zemljišča v uporabi. Povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje 7,1 ha kmetijskih zemljišč, kar je za četrtino več kot leta 2000 (5,6 ha/KMG).

Velikostna struktura kmetijskih gospodarstev se izboljšuje, saj se je število gospodarstev, ki obdelujejo več kot 20 ha KZU, glede na leto 2000, več kot podvojilo. Ta gospodarstva zdaj obdelujejo že več kot tretjino vseh KZU, kar je 17 odstotnih točk več kot leta 2000. V povprečju je eno živinorejsko gospodarstvo v letu 2020 redilo 9,1 glave velike živine (GVŽ), kar je za 3 GVŽ več kot leta 2000.

Tudi velikostna struktura živinorejskih gospodarstev se je v primerjavi s popisom iz leta 2000 precej izboljšala. Število gospodarstev, ki redijo več kot 20 GVŽ, se je med letoma 2000 in 2020 povečalo za 27 %, ta gospodarstva redijo 56 % vseh GVŽ, kar je za 22 odstotnih točk več kot leta 2000.

Leto 2020 je bilo za kmetijsko pridelavo ugodno. Obseg kmetijske proizvodnje se je po začasnih statističnih podatkih v primerjavi z letom 2019 povečal za 9 %, pri tem je bil obseg rastlinske pridelave večji za 15 %, obseg živinorejske proizvodnje pa le malenkostno večji (+1 %).

V letu 2020 so bili hektarski pridelki pri večini njivskih posevkov in krmi s travinja nadpovprečni, dobra je bila tudi letina večine sadnih vrst. V povprečju so bili v letu 2020 skupni pridelki večji pri večini skupin kmetijskih rastlin (manjši so bili skupni pridelki oljne ogrščice, sladkorne pese, suhih stročnic, ovsa, rži in breskev). Pridelek sadja je bil večji za 27 %, pridelek grozdja pa je bil tako po količini kot po kakovosti približno na ravni leta prej.

Površina kmetijske zemlje v rabi kmetijskih gospodarstev se je glede na leto prej razmeroma malo povečala (+0,8 %), pri čemer se je najbolj povečala površina trajnih nasadov (+2,3 %), površina travnikov ter njiv in vrtov pa je ostala blizu ravni leta prej. Leta 2020 je bilo več pridelovalnih površin kot v predhodnem letu namenjenih pridelavi oljnic, krompirja, žita, zelene krme z njiv, zelenjadnic in krmnih korenovk, manj pa je bilo na njivah hmelja, sladkorne pese in suhih stročnic.

Domača poraba se je v letu 2020 med rastlinskimi pridelki bolj opazno povečala le pri rižu, med živalskimi proizvodi pa pri medu. Največja poraba do zdaj je bila ugotovljena pri zelenjadnicah in perutninskem mesu. Poraba mesa na skupni ravni se je zmanjšala zaradi manjše porabe prašičjega in govejega mesa.

Opazno manjše kot v predhodnem letu so bile porabe pri rži, koruzi in jajcih, poraba pšenice pa se je zmanjšala le malenkostno. Poraba mleka se je v letu 2020 ponovno zmanjšala in bila nekoliko pod ravnijo povprečne porabe na prebivalca v zadnjem petletnem obdobju.

Stopnje samooskrbe, ki zaradi sprememb v obsegu pridelave in porabe med leti precej nihajo, so bile leta 2020 višje kot leto prej pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju, mesu, mleku in medu, pri jajcih pa so ostale na ravni predhodnega leta.

Domača proizvodnja, podobno kot v predhodnih letih, presega domačo porabo pri mleku (134 %), mesu govedi (107 %) in perutninskem mesu (111 %). Pri koruzi je stopnja samooskrbe prvič presegla 100 % in je znašala 116 %, kar je predvsem rezultat rekordne letine.

Izplačane proračunske podpore kmetijstvu so v letu 2020 znašale 391,1 milijona EUR, kar je malenkostno več kot v letu prej. Delež financiranja ukrepov s strani EU je v letu 2020 znašal 68 %. Največ nadomestil je bilo izplačanih proizvajalcem vina, rejcem govedi, prašičev in drobnice.

Večji obseg sredstev je bil namenjen tudi kmetijskim gospodarstvom za sanacijo posledic naravnih nesreč (neurja s točo v letu 2019). V okviru ukrepov politike razvoja podeželja in strukturne politike so se izplačila v primerjavi z letom 2019 malenkostno zmanjšala (–2 %). Znotraj te skupine ukrepov je dobra polovica vseh sredstev (55 %) namenjena za zagotavljanje okoljskih in drugih družbenih koristi.

Sredstva za financiranje splošnih storitev za kmetijstvo so se v primerjavi z letom 2019 nekoliko povečala (za 3 %), najbolj v skupini ukrepov za raziskovalne, razvojne, svetovalne in strokovne storitve.

Slovenija ostaja vrednostno neto uvoznica pri večini agroživilskih proizvodov. Vrednostni presežek v blagovni menjavi je bil tudi v letu 2020 dosežen pri raznih živilih, izdelkih iz mesa, živih živalih, oljnih semenih in plodovih, šelaku, gumah in rastlinskih ekstraktih ter mlečnih proizvodih (v skupino so vključena tudi jajca in med).

Večina blagovne menjave agroživilskih proizvodov je potekala z državami članicami EU. Izvoz v države članice EU je obsegal 76 % celotnega izvoza, uvoz iz držav članic EU pa 83 % celotnega uvoza.

Splošni podatki o kmetijstvu (2008-2o20)

Delež kmetijskih zemljišč v uporabi v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD); 2020

Struktura kmetijskih gospodarstev (2000-2020)

Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (število hektarov KZU in število GVŽ)

Delež kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zemljišč v uporabi po velikostnih razredih KZU (%)

Delež kmetijskih gospodarstev in glav velike živine po velikostnih razredih GVŽ (%)

Kmetijstvo in okolje (2008-2020)

Delež površin z ekološkim kmetovanjem v kmetijskih zemljiščih v uporabi (%)

Kmetijska proizvodnja (2008-2020)

Bilance kmetijskih proizvodov (2008-2020)

Cene v kmetijstvu (2013-2020)

Ekonomski kazalniki kmetijstva (2008-2020)

Proračunske podpore kmetijstvu (2008-2020)

Struktura proračunskih podpor kmetijstvu po skupinah ukrepov (%; koledarsko leto)

 

Vir:

Statistični urad Republike Slovenije (SURS), podatki s podatkovnega portala SI-STAT,
s tematskega področja Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo,
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP),
• Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP),
• Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO),
• Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR),
• Eurostat

*Celovit prikaz stanja v kmetijstvu z obširnimi podatkovnimi prilogami je na voljo v letnih poročilih o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva, ki jih pripravljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS).