Prispevki

Katere so spremembe v Registru kmetijskih gospodarstev po spremembi Zakona o kmetijstvu?

V Uradnem listu je bil 29. 3. 2022 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju: sprememba zakona). Sprememba zakona prinaša nekaj sprememb tudi na področju vodenja Registra kmetijskih gospodarstev (RKG). Spreminjata se definiciji kmetijskega gospodarstva in nosilca kmetijskega gospodarstva, pa tudi članov kmetije. Spremembe bodo pričele veljati v letu 2023.

V skladu s spremembo evropske zakonodaje in zaradi potrebe skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2023 se spreminjata definiciji kmetijskega gospodarstva in nosilca kmetijskega gospodarstva. Nosilec je odgovorna oseba za opravljanje kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, kmetijsko gospodarstvo pa je objekt, ki obsega vse enote, ki se uporabljajo za kmetijsko dejavnost in so v upravljanju nosilca.

Za zamenjavo nosilca bodo morali biti po novem izpolnjeni pogoji prenosa kmetije. Prenos kmetije pomeni prodajo, zakup ali podoben pravni posel, s katerim se pridobi pravica do uporabe vseh kmetijskih zemljišč kmetije v lasti članov kmetije za najmanj pet let. Za prenos kmetije na novega nosilca bo na upravni enoti treba predložiti ustrezna dokazila. Sprememba je posledica revizijskih ugotovitev, da so spremembe nosilcev kmetij prepogoste in izvedene brez preverjanja ali je novi nosilec zares oseba, ki v vsakdanjem življenju upravlja kmetijo, sprejema odločitve in ima pravico do uporabe proizvodnih virov kmetije.

V Register kmetijskih gospodarstev (RKG) se v skladu s spremembo zakona ne bo več vpisovalo namestnika nosilca. V primeru smrti nosilca se bo novi nosilec določil s soglasjem večine oseb, ki so poklicane k dedovanju. Do pravnomočnosti sklepa o dedovanju se bo štelo, da ima novi nosilec pravico do uporabe zemljišč v lasti prejšnjega nosilca.

V RKG se bodo v skladu s spremembo zakona dodali novi podatki:

  • povezava GERK (GERK je strnjena površina kmetijskega ali gozdnega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva) z evidenco območij planin,
  • standardni prihodek,
  • za kmetije, ki bodo ta podatek potrebovale zaradi ukrepov, podatek o doseženi izobrazbi nosilca in
  • grafične enote krajinskih značilnosti, za katere ima nosilec pravico uporabe, ter so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti (mejice, suhozidi, skupine dreves, kali …) na območjih intenzivnega kmetijstva.

Zaradi prilagajanja novim tehnologijam spremljanja površin, ki bodo v novem obdobju SKP zahtevale od nosilcev posodobitve vpisanih površin že v tekočem letu vlaganja zbirnih vlog, bo spremembe podatkov o vpisanih zemljiščih v RKG izvedlo ministrstvo po uradni dolžnosti in s tem zmanjšalo administrativne obremenitve nosilcev. Ker bodo o potrebnih spremembah nosilci obveščeni že preko komunikacijskega orodja Sopotnik in bodo popravek zbirne vloge izvedli sami, se nosilcev o teh spremembah ne bo obveščalo še z izpisi.

Spremembe Zakona o kmetijstvu, ki se nanašajo na RKG, se bodo začele uporabljati z začetkom leta 2023.

Vsi trenutno vpisani člani kmetije bodo lahko ostali vpisani tudi po letu 2023, saj se v skladu s spremenjeno zakonodajo šteje, da je podano njihovo soglasje za vpis. Če pa bodo želeli, se bodo lahko izbrisali na zahtevo nosilca ali člana samega. Za izbris člana kmetije – sorodnika, bo potrebno tudi soglasje tega člana. Upravna enota bo o izbrisu obvestila le tiste člane, ki so vključeni v obvezna socialna zavarovanja iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti.

Vir članka:
Gov.si

Slovensko kmetijstvo v številkah (2008-2020)

Kmetijstvo je skupaj z gozdarstvom in ribištvom v letu 2020 k skupni dodani vrednosti prispevalo 2,3 %, k skupni zaposlenosti pa 6,9 %. Delež zaposlenosti v kmetijstvu, podobno kot v zadnjih nekaj letih, še naprej upada.

Začasni podatki o rabi zemljišč in številu živine iz Popisa kmetijstva 2020 kažejo, da se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev (KMG), nekoliko so se zmanjšala tudi kmetijska zemljišča v uporabi. Povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje 7,1 ha kmetijskih zemljišč, kar je za četrtino več kot leta 2000 (5,6 ha/KMG).

Velikostna struktura kmetijskih gospodarstev se izboljšuje, saj se je število gospodarstev, ki obdelujejo več kot 20 ha KZU, glede na leto 2000, več kot podvojilo. Ta gospodarstva zdaj obdelujejo že več kot tretjino vseh KZU, kar je 17 odstotnih točk več kot leta 2000. V povprečju je eno živinorejsko gospodarstvo v letu 2020 redilo 9,1 glave velike živine (GVŽ), kar je za 3 GVŽ več kot leta 2000.

Tudi velikostna struktura živinorejskih gospodarstev se je v primerjavi s popisom iz leta 2000 precej izboljšala. Število gospodarstev, ki redijo več kot 20 GVŽ, se je med letoma 2000 in 2020 povečalo za 27 %, ta gospodarstva redijo 56 % vseh GVŽ, kar je za 22 odstotnih točk več kot leta 2000.

Leto 2020 je bilo za kmetijsko pridelavo ugodno. Obseg kmetijske proizvodnje se je po začasnih statističnih podatkih v primerjavi z letom 2019 povečal za 9 %, pri tem je bil obseg rastlinske pridelave večji za 15 %, obseg živinorejske proizvodnje pa le malenkostno večji (+1 %).

V letu 2020 so bili hektarski pridelki pri večini njivskih posevkov in krmi s travinja nadpovprečni, dobra je bila tudi letina večine sadnih vrst. V povprečju so bili v letu 2020 skupni pridelki večji pri večini skupin kmetijskih rastlin (manjši so bili skupni pridelki oljne ogrščice, sladkorne pese, suhih stročnic, ovsa, rži in breskev). Pridelek sadja je bil večji za 27 %, pridelek grozdja pa je bil tako po količini kot po kakovosti približno na ravni leta prej.

Površina kmetijske zemlje v rabi kmetijskih gospodarstev se je glede na leto prej razmeroma malo povečala (+0,8 %), pri čemer se je najbolj povečala površina trajnih nasadov (+2,3 %), površina travnikov ter njiv in vrtov pa je ostala blizu ravni leta prej. Leta 2020 je bilo več pridelovalnih površin kot v predhodnem letu namenjenih pridelavi oljnic, krompirja, žita, zelene krme z njiv, zelenjadnic in krmnih korenovk, manj pa je bilo na njivah hmelja, sladkorne pese in suhih stročnic.

Domača poraba se je v letu 2020 med rastlinskimi pridelki bolj opazno povečala le pri rižu, med živalskimi proizvodi pa pri medu. Največja poraba do zdaj je bila ugotovljena pri zelenjadnicah in perutninskem mesu. Poraba mesa na skupni ravni se je zmanjšala zaradi manjše porabe prašičjega in govejega mesa.

Opazno manjše kot v predhodnem letu so bile porabe pri rži, koruzi in jajcih, poraba pšenice pa se je zmanjšala le malenkostno. Poraba mleka se je v letu 2020 ponovno zmanjšala in bila nekoliko pod ravnijo povprečne porabe na prebivalca v zadnjem petletnem obdobju.

Stopnje samooskrbe, ki zaradi sprememb v obsegu pridelave in porabe med leti precej nihajo, so bile leta 2020 višje kot leto prej pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju, mesu, mleku in medu, pri jajcih pa so ostale na ravni predhodnega leta.

Domača proizvodnja, podobno kot v predhodnih letih, presega domačo porabo pri mleku (134 %), mesu govedi (107 %) in perutninskem mesu (111 %). Pri koruzi je stopnja samooskrbe prvič presegla 100 % in je znašala 116 %, kar je predvsem rezultat rekordne letine.

Izplačane proračunske podpore kmetijstvu so v letu 2020 znašale 391,1 milijona EUR, kar je malenkostno več kot v letu prej. Delež financiranja ukrepov s strani EU je v letu 2020 znašal 68 %. Največ nadomestil je bilo izplačanih proizvajalcem vina, rejcem govedi, prašičev in drobnice.

Večji obseg sredstev je bil namenjen tudi kmetijskim gospodarstvom za sanacijo posledic naravnih nesreč (neurja s točo v letu 2019). V okviru ukrepov politike razvoja podeželja in strukturne politike so se izplačila v primerjavi z letom 2019 malenkostno zmanjšala (–2 %). Znotraj te skupine ukrepov je dobra polovica vseh sredstev (55 %) namenjena za zagotavljanje okoljskih in drugih družbenih koristi.

Sredstva za financiranje splošnih storitev za kmetijstvo so se v primerjavi z letom 2019 nekoliko povečala (za 3 %), najbolj v skupini ukrepov za raziskovalne, razvojne, svetovalne in strokovne storitve.

Slovenija ostaja vrednostno neto uvoznica pri večini agroživilskih proizvodov. Vrednostni presežek v blagovni menjavi je bil tudi v letu 2020 dosežen pri raznih živilih, izdelkih iz mesa, živih živalih, oljnih semenih in plodovih, šelaku, gumah in rastlinskih ekstraktih ter mlečnih proizvodih (v skupino so vključena tudi jajca in med).

Večina blagovne menjave agroživilskih proizvodov je potekala z državami članicami EU. Izvoz v države članice EU je obsegal 76 % celotnega izvoza, uvoz iz držav članic EU pa 83 % celotnega uvoza.

Splošni podatki o kmetijstvu (2008-2o20)

Delež kmetijskih zemljišč v uporabi v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD); 2020

Struktura kmetijskih gospodarstev (2000-2020)

Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (število hektarov KZU in število GVŽ)

Delež kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zemljišč v uporabi po velikostnih razredih KZU (%)

Delež kmetijskih gospodarstev in glav velike živine po velikostnih razredih GVŽ (%)

Kmetijstvo in okolje (2008-2020)

Delež površin z ekološkim kmetovanjem v kmetijskih zemljiščih v uporabi (%)

Kmetijska proizvodnja (2008-2020)

Bilance kmetijskih proizvodov (2008-2020)

Cene v kmetijstvu (2013-2020)

Ekonomski kazalniki kmetijstva (2008-2020)

Proračunske podpore kmetijstvu (2008-2020)

Struktura proračunskih podpor kmetijstvu po skupinah ukrepov (%; koledarsko leto)

 

Vir:

Statistični urad Republike Slovenije (SURS), podatki s podatkovnega portala SI-STAT,
s tematskega področja Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo,
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP),
• Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP),
• Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO),
• Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR),
Eurostat

*Celovit prikaz stanja v kmetijstvu z obširnimi podatkovnimi prilogami je na voljo v letnih poročilih o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva, ki jih pripravljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS).