S pomladjo prihaja tudi čas gnojenja, ki je ključen za zagotavljanje rodovitnosti tal in optimalne pridelke. Izbira ustreznega gnojila pa ni vedno preprosta – kmetje in vrtičkarji se soočajo z vprašanji, katera vrsta gnojila najbolje ustreza njihovim potrebam in kakšen vpliv ima na tla, rastline ter okolje.

Razlikujemo med organskimi, mineralnimi in specializiranimi gnojili, pri čemer ima vsaka vrsta svoje prednosti in slabosti.

V tem članku bomo raziskali značilnosti posameznih vrst gnojil, njihove prednosti in slabosti ter dali priporočila za optimalno izbiro glede na analizo tal in trajnostne prakse.

Vrste gnojil in njihove značilnosti

Organska gnojila

Organska gnojila so naravnega izvora in izboljšujejo strukturo tal ter povečujejo vsebnost humusa.

Prednosti:
• Dolgoročno izboljšujejo rodovitnost tal.
• Spodbujajo aktivnost mikroorganizmov v tleh.
• Manjša nevarnost izpiranja hranil v podtalnico.
• Primerni za ekološko kmetijstvo.

Slabosti:
• Počasnejše sproščanje hranil v primerjavi z mineralnimi gnojili.
• Vsebnost hranil je lahko nestabilna.
• Pogosto zahtevajo več prostora za shranjevanje in pripravo.

Primeri:
• Hlevski gnoj (goveji, konjski, prašičji, ovčji)
• Kompost
• Peleti iz gnoja
• Zeleni podor

Mineralna (umetna) gnojila

Mineralna gnojila so industrijsko pridobljena in vsebujejo specifične hranilne elemente v koncentrirani obliki.

Prednosti:
• Hitra dostopnost hranil za rastline.
• Točna sestava hranil omogoča natančno doziranje.
• Enostavna uporaba in skladiščenje.

Slabosti:
• Lahko povzročijo zakisanje tal in zmanjšajo biotsko raznovrstnost v tleh.
• Večje tveganje za izpiranje hranil v podtalnico in onesnaženje voda.
• Pri dolgotrajni uporabi lahko poslabšajo strukturo tal.

Primeri:
• Dušična gnojila (KAN, UREA, amonijev nitrat)
• Fosfatna gnojila (superfosfat)
• Kalijeva gnojila (kalijev sulfat, kalijev klorid)
• Kompleksna NPK gnojila

Specializirana gnojila

Poleg osnovnih gnojil obstajajo tudi specializirana gnojila, ki so prilagojena specifičnim potrebam rastlin.

Primeri:
a) Mikroelementna gnojila – vsebujejo cink, železo, bor, mangan itd.
b) Gnojila s počasnim sproščanjem – omogočajo enakomerno oskrbo rastlin s hranili skozi daljše obdobje.
c) Biostimulatorji in mikrobiološka gnojila – vsebujejo koristne mikroorganizme, ki izboljšujejo rast in odpornost rastlin.

Kako izbrati pravo gnojilo za sezono 2025?

Pri izbiri gnojila je treba upoštevati:
Rezultate analize tal – določajo pH, vsebnost hranil in potrebo po določenih elementih.
Vrsto posevkov – različne rastline potrebujejo različno razmerje hranil.
Trajnostne prakse – zmanjšanje uporabe kemikalij in izboljšanje kakovosti tal.

Kombinacija organskih in mineralnih gnojil pogosto daje najboljše rezultate, saj organska gnojila izboljšujejo strukturo tal, mineralna pa zagotavljajo takojšnjo dostopnost hranil.

Subvencije in podpora za trajnostno gnojenje

Za kmete, ki želijo zmanjšati vpliv na okolje in uporabljati trajnostna gnojila, so na voljo različni razpisi in subvencije:

• Podpore iz Programa razvoja podeželja (PRP) – sofinanciranje uporabe organskih in ekoloških gnojil.
• Eko skladi in ukrepi za zmanjšanje ogljičnega odtisa – spodbude za trajnostne prakse v kmetijstvu.
• Subvencije za zmanjšanje uporabe mineralnih gnojil – spodbujanje uporabe biostimulatorjev in mikrobioloških pripravkov.

Več informacij o aktualnih razpisih lahko poiščete na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Izbira pravega gnojila ima velik vpliv na pridelek, kakovost tal in okolje. Organska gnojila so odlična za dolgoročno izboljšanje rodovitnosti, mineralna omogočajo hitro rast, specializirana pa pokrivajo specifične potrebe rastlin. Ključno je, da kmetje in vrtičkarji izberejo gnojila na podlagi analize tal ter upoštevajo trajnostne prakse, ki ohranjajo kakovost zemlje tudi za prihodnje rodove.

Preberite tudi:

1. 1. Analiza tal: kdaj in kako jo pravilno izvesti
   2. Kolobarjenje – ključ do zdravih tal in obilnega pridelka
   3. Vloga mikroorganizmov v tleh