Prispevki

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih

Zdravje tal je temeljnega pomena za uspešno pridelavo hrane. Zagotavlja bistvena hranila, vodo, kisik in podporo koreninam, kar spodbuja rast in razvoj rastlin. V vročih poletnih mesecih je pomembno, da preusmerimo aktivnosti od sajenja semen na vzdrževanje zdrave zemlje.

S skrbjo za tla poleti bomo zagotovili prednosti za naš zelenjavni vrt pred jesensko sezono. Zdrava tla zmanjšujejo potrebo po vodi in gnojilih, hkrati pa povečujejo odpornost rastlin na škodljivce in bolezni. Tla so dom milijardam organizmov, ki tvorijo kompleksen ekosistem, zato mora vsako delo na vrtu podpirati to mrežo življenja.

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Mikroorganizmi v tleh

Mikroorganizmi v tleh igrajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravja in rodovitnosti tal. Bakterije, glive, praživali in drugi mikroorganizmi sodelujejo v zapletenih ekosistemih, ki omogočajo razgradnjo organskih snovi in sproščanje hranil, ki so na voljo rastlinam. Poleg tega pomagajo pri tvorbi humusa, izboljšujejo strukturo tal in omogočajo boljše zadrževanje vode. Mikroorganizmi sodelujejo tudi pri zaščiti rastlin pred boleznimi in škodljivci ter prispevajo k splošni odpornosti tal proti stresnim razmeram, kot so suša ali pomanjkanje hranil. Ključna vloga mikroorganizmov je podpora vsem procesom, ki so opisani v nadaljevanju.

Več o vlogi mikroorganizmov si lahko preberete v našem članku >> Vloga mikroorganizmov v tleh: Povečanje plodnosti in zdravja tal

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Posebni izzivi poletne vročine in suše

Poletna vročina in suša predstavljata velik izziv za tla, saj povečata izsuševanje in zbijanje tal. Da bi zmanjšali vpliv teh ekstremnih pogojev, je pomembno, da se osredotočimo na metode, ki pomagajo ohraniti vlago v tleh. Prvi korak je uporaba zastirke, ki preprečuje neposredno izhlapevanje vode in ščiti tla pred sončno pripeko. Poleg tega je pomembno, da rastline zalivate zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je izhlapevanje najmanjše. Razmislite tudi o namestitvi namakalnega sistema, ki omogoča enakomerno in globoko zalivanje, kar spodbuja razvoj globokih korenin, ki so bolj odporne na sušo. Na območjih, kjer so tla nagnjena k zbijanju, je koristno redno zračenje tal, ki omogoča boljšo absorpcijo vode in izboljšuje strukturo tal.

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Pravilno zalivanje tal

Globinsko zalivanje je pomembno za doseganje korenin rastlin. Spodbuja razvoj globokega koreninskega sistema, kar omogoča boljše prenašanje sušnih razmer. Uporaba zastirke pomaga zadrževati vlago v tleh in preprečuje izsušitev, kar je še posebej pomembno v vročih mesecih.

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Zdravje tal in uporaba zastirke

Zastirka, bodisi organska kot slama ali kompost, ali anorganska kot lubje, ima številne prednosti. Zmanjšuje erozijo tal, vzdržuje optimalno temperaturo in dodaja organsko snov, ki je potrebna za zdravje tal.

Dodajanje organske snovi

Redno dodajanje komposta je odličen način za obogatitev tal. Zeleno gnojenje, ki vključuje sajenje rastlin, kot sta detelja ali gorčica, dodatno prispeva k izboljšanju strukture tal in povečanju vsebnosti organskih snovi.

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Ohranitev rodovitnosti tal

Kolobarjenje je praksa, ki pomaga ohraniti rodovitnost tal, saj menjavanje pridelkov preprečuje izčrpavanje tal. Dodatno gnojenje z organskimi gnojili zagotavlja obnavljanje hranil, ki jih rastline potrebujejo.

Preprečevanje zbijanja tal

Izogibanje teptanju tal je pomembno za ohranitev njihove strukture. Dvignjene gredice so odlična rešitev, saj preprečujejo zbijanje tal in omogočajo boljši pretok zraka ter vode.

Če želite izvedeti več, preberite članek >> Svetovni dan tal

Kako krožna brana Soiler spreminja pravila igre v obdelavi tal - Gorenc.si

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih je pomembno za trajnostno pridelavo hrane. Z upoštevanjem zelenih praks, kot so pravilno zalivanje, uporaba zastirke, dodajanje organske snovi in preprečevanje zbijanja tal, lahko zagotovimo dolgoročno rodovitnost in zdravje tal, ki so osnova za bogat pridelek. Redno vzdrževanje tal je naložba v prihodnost, saj omogoča stabilno in produktivno kmetovanje ter prispeva k ohranjanju okolja.

 

Tekst:
N. G.

Namen in cilji ekološkega kmetijstva

Ekološko kmetovanje je način kmetovanja, ki upošteva ravnovesje v sistemu med tlemi, rastlinami, živalmi in človekom. Zagotavlja sklenjeno kroženje hranil in pretok energije v njem. Je oblika sonaravnega gospodarjenja s kulturno krajino in naravnimi viri.

Zakaj ekološko kmetovanje?

Intenzivna konvencionalna pridelava in prireja temeljita na želji po čim večjem pridelku in izhajata iz tehnologij, ki so odvisne od uporabe pesticidov, mineralnih gnojil in močnih krmil. V primerih neodgovorne uporabe lahko obremenita okolje in ogrozita tudi zdravje ljudi. Ekološko kmetijstvo vzpostavlja pogoje za trajnostno pridelavo in prirejo.

Ali ekološko kmetovanje pomeni povratek v preteklost?

Ekološko kmetijstvo izhaja iz razumevanja naravnih procesov in kroženja snovi v naravi. S tem se vrača k izhodiščem kmetovanja, po katerih so naši predniki upoštevali naravne zakonitosti, da so pridelali čim več. Sodobno ekološko kmetovanje kombinira stoletne izkušnje z novimi izsledki in uporabo novih tehnologij. Ekološko kmetovanje lahko teče tudi na velikih površinah z uporabo sodobnih strojev, ki so prilagojeni postopkom ekološkega kmetovanja.

Ali je tradicionalno kmetovanje tudi ekološko?

Tradicionalno kmetovanje z upoštevanjem kroženja snovi na kmetiji, kolobarjenjem, brez uporabe mineralnih gnojil in pesticidov izhaja iz poznavanja narave kulturnih rastlin in živali. Ima mnoge poteze ekološkega kmetijstva, vendar ga ne moremo istovetiti z ekološkim ali biološkim kmetovanjem. To vsebuje pomembno komponento nadzora izvajanja dejavnosti. Tako je ekološko kmetovanje priznano kot shema zagotavljanja posebne kakovosti pridelkov in izdelkov. Kar potrjuje z ustreznimi predpisanimi oznakami.

Cilji ekološkega kmetovanja:

– ohranjanje rodovitnosti tal,
– živalim ustrezna reja in krmljenje,
– pridelava zdravih živil,
– zaščita naravnih življenjskih virov (tla-voda-zrak),
– čim manjša obremenitev okolja,
– aktivno varovanje okolja in biološke raznovrstnosti,
– gospodarna uporaba energije in surovin,
– zagotovitev delovnih mest v kmetijstvu.

 

Slovenija podpira ekološko kmetovanje!

V okviru 2. osi Programa razvoja podeželja so predvideni različni ukrepi za spodbujanje sonaravne rabe kmetijskega prostora – Kmetijsko okoljska plačila (KOP), pri katerih je možno pridobiti plačila tudi za ekološko kmetovanje. Pomen ekološkega kmetijstva za Slovenijo poudarja Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji (ANEK). V nastajajoči strategiji slovenskega kmetijstva ima ekološko kmetijstvo pomembno mesto.