Prispevki

Kako letos pristopiti k certificiranemu ekološkemu kmetovanju

Certificirano ekološko kmetovanje – kako pristopiti letos?

/in /by

Ekološko kmetovanje že nekaj let ni več obrobna tema, temveč postaja vse pomembnejša usmeritev tudi v slovenskem kmetijstvu.

Razlogi so različni – od skrbi za okolje in zdravje tal do tržnih priložnosti in rasti povpraševanja po ekoloških pridelkih. Vstop v ekološko kmetovanje pa zahteva premišljeno odločitev, dobro pripravo in razumevanje postopkov, zato je zimski čas, zlasti januar, primeren trenutek za razmislek in načrtovanje.

Ekološko kmetovanje v letu 2026 – kam smo namenjeni

Leto 2026 se umešča v širši evropski in slovenski okvir razvoja trajnostnega kmetijstva. Evropska unija si v okviru akcijskega načrta za razvoj ekološke pridelave, sprejetega leta 2021, dolgoročno prizadeva, da bi do leta 2030 ekološka pridelava obsegala približno 25 % vseh kmetijskih površin v EU. Čeprav je ta cilj za številne države zahteven, jasno kaže smer prihodnjega razvoja in pomeni, da bo ekološka pridelava tudi v prihodnjih letih deležna večje institucionalne podpore.

V Sloveniji se delež ekoloških kmetij in ekoloških površin sicer postopno povečuje, vendar še vedno ostaja pod evropskim povprečjem. Prav zato so tudi v letu 2026 prisotne usmeritve, ki spodbujajo postopno vključevanje kmetij v ekološke prakse, tako z vidika svetovanja kot tudi z vidika kmetijske politike. Ekološko kmetovanje se vse bolj obravnava kot dolgoročna razvojna usmeritev podeželja, ne več kot nišna oblika pridelave.

Ekološko kmetovanje

Kaj pomeni ekološko kmetovanje v praksi

Ekološko kmetovanje temelji na pridelavi hrane z upoštevanjem naravnih procesov, ohranjanju rodovitnosti tal, dobrobiti živali ter omejeni uporabi zunanjih vložkov. V praksi to pomeni opustitev sintetičnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, večji poudarek na kolobarjenju, organskem gnojenju ter prilagojenem obsegu reje.

Za kmeta to ni le sprememba tehnologije pridelave, temveč tudi sprememba načina razmišljanja in organizacije dela na kmetiji. Prav zato je pomembno, da se v postopek ne vstopa nepremišljeno, temveč z jasnim ciljem in realnimi pričakovanji.

Certificiranje – obvezen korak

Vsak, ki želi svoje pridelke ali živila tržiti kot ekološke, mora biti vključen v kontrolo ekološkega kmetovanja. To pomeni, da se kmet prijavi v sistem nadzora pri eni izmed pooblaščenih kontrolnih organizacij, ki redno preverjajo skladnost pridelave z ekološkimi pravili.

Prijava v kontrolo ali njena obnova poteka praviloma konec leta oziroma v začetku novega koledarskega leta, kar pomeni, da je januar pravi mesec za vse, ki razmišljajo o prehodu ali že delujejo v ekološkem sistemu.

Kako letos pristopiti k certificiranemu ekološkemu kmetovanju

Poziv k prijavi oziroma obnovi prijave v kontrolo ekološkega kmetovanja

Za leto 2026 je bil objavljen tudi poziv k prijavi oziroma obnovi prijave v kontrolo ekološkega kmetovanja, ki je pomemben za vse, ki želijo pridobiti ali ohraniti status ekološkega kmeta. Prijava v kontrolo je pogoj za uporabo ekoloških označb ter za vključevanje v ukrepe, povezane z ekološkim kmetovanjem v okviru skupne kmetijske politike.

Postopki prijave zahtevajo pravočasno pripravo dokumentacije, pregled pridelovalnih praks in sodelovanje s kontrolno organizacijo. Zamude ali pomanjkljiva dokumentacija lahko pomenijo zamik pri pridobitvi statusa ali celo izgubo možnosti označevanja pridelkov kot ekoloških, zato je zgodnje načrtovanje ključnega pomena.

Prehodno obdobje – čas prilagajanja

Pomemben del ekološkega certificiranja je prehodno obdobje, ki običajno traja dve do tri leta, odvisno od vrste pridelave. V tem času kmet že dela po ekoloških pravilih, vendar pridelkov še ne sme označevati kot ekoloških.

Prehodno obdobje zahteva več prilagoditev in pogosto pomeni večji organizacijski ter finančni izziv. Prav zato je pomembno, da kmet že vnaprej razmisli o ekonomiki pridelave, prilagoditvah obsega in dolgoročnih ciljih.

Kako letos pristopiti k certificiranemu ekološkemu kmetovanju

Integrirano kmetovanje kot vmesni korak

Za kmete, ki prihajajo iz konvencionalnega kmetijstva, se v praksi pogosto izkaže, da je smiselno najprej vstopiti v integrirano pridelavo, preden se odločijo za polni prehod v ekološko kmetovanje. Integrirana pridelava omogoča postopno zmanjševanje rabe fitofarmacevtskih sredstev, večji poudarek na varovanju tal in racionalni rabi gnojil, hkrati pa ohranja določeno stabilnost pridelave.

Tak pristop kmetu omogoča, da se postopoma prilagodi načelom sonaravnega kmetovanja, pridobi izkušnje in se lažje pripravi na zahteve, ki jih prinaša prehod v ekološki sistem kontrole in certificiranja. V praksi se integrirano kmetovanje pogosto izkaže kot realna in smiselna prehodna faza.

Kako se pripraviti že pozimi

Zima ponuja dragocen čas za načrtovanje. Pred vstopom v ekološko kmetovanje je smiselno pregledati obstoječe površine, kolobar, rabo tal, razpoložljivost lastnih gnojil in krme ter možnosti trženja. Pomembno vlogo ima tudi sodelovanje s svetovalno službo, ki pomaga razjasniti zahteve in prilagoditi prakse posamezni kmetiji.

Kako letos pristopiti k certificiranemu ekološkemu kmetovanju

Povzetek

Ekološko kmetovanje ni kratkoročna odločitev, temveč dolgoročna usmeritev kmetije. Prinaša priložnosti, a tudi več načrtovanja in odgovornosti. Leto 2026 prinaša nadaljevanje usmeritev v trajnostno pridelavo, zato je prav začetek leta primeren trenutek, da kmetje preverijo pogoje, se informirajo in – če je odločitev zrela – pravočasno pristopijo k certificiranju.

 

Viri:

  • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Poziv k prijavi oziroma obnovitvi prijave v kontrolo ekološkega kmetovanja za leto 2026 (gov.si);
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Ekološko kmetovanje: pogoji, nadzor in svetovanje (kgzs.si);
  • Evropska komisija – Ekološko kmetovanje in akcijski načrt EU za razvoj ekološke pridelave (agriculture.ec.europa.eu).

 

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih

/in /by

Zdravje tal je temeljnega pomena za uspešno pridelavo hrane. Zagotavlja bistvena hranila, vodo, kisik in podporo koreninam, kar spodbuja rast in razvoj rastlin. V vročih poletnih mesecih je pomembno, da preusmerimo aktivnosti od sajenja semen na vzdrževanje zdrave zemlje.

S skrbjo za tla poleti bomo zagotovili prednosti za naš zelenjavni vrt pred jesensko sezono. Zdrava tla zmanjšujejo potrebo po vodi in gnojilih, hkrati pa povečujejo odpornost rastlin na škodljivce in bolezni. Tla so dom milijardam organizmov, ki tvorijo kompleksen ekosistem, zato mora vsako delo na vrtu podpirati to mrežo življenja.

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Mikroorganizmi v tleh

Mikroorganizmi v tleh igrajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravja in rodovitnosti tal. Bakterije, glive, praživali in drugi mikroorganizmi sodelujejo v zapletenih ekosistemih, ki omogočajo razgradnjo organskih snovi in sproščanje hranil, ki so na voljo rastlinam. Poleg tega pomagajo pri tvorbi humusa, izboljšujejo strukturo tal in omogočajo boljše zadrževanje vode. Mikroorganizmi sodelujejo tudi pri zaščiti rastlin pred boleznimi in škodljivci ter prispevajo k splošni odpornosti tal proti stresnim razmeram, kot so suša ali pomanjkanje hranil. Ključna vloga mikroorganizmov je podpora vsem procesom, ki so opisani v nadaljevanju.

Več o vlogi mikroorganizmov si lahko preberete v našem članku >> Vloga mikroorganizmov v tleh: Povečanje plodnosti in zdravja tal

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Posebni izzivi poletne vročine in suše

Poletna vročina in suša predstavljata velik izziv za tla, saj povečata izsuševanje in zbijanje tal. Da bi zmanjšali vpliv teh ekstremnih pogojev, je pomembno, da se osredotočimo na metode, ki pomagajo ohraniti vlago v tleh. Prvi korak je uporaba zastirke, ki preprečuje neposredno izhlapevanje vode in ščiti tla pred sončno pripeko. Poleg tega je pomembno, da rastline zalivate zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je izhlapevanje najmanjše. Razmislite tudi o namestitvi namakalnega sistema, ki omogoča enakomerno in globoko zalivanje, kar spodbuja razvoj globokih korenin, ki so bolj odporne na sušo. Na območjih, kjer so tla nagnjena k zbijanju, je koristno redno zračenje tal, ki omogoča boljšo absorpcijo vode in izboljšuje strukturo tal.

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Pravilno zalivanje tal

Globinsko zalivanje je pomembno za doseganje korenin rastlin. Spodbuja razvoj globokega koreninskega sistema, kar omogoča boljše prenašanje sušnih razmer. Uporaba zastirke pomaga zadrževati vlago v tleh in preprečuje izsušitev, kar je še posebej pomembno v vročih mesecih.

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Zdravje tal in uporaba zastirke

Zastirka, bodisi organska kot slama ali kompost, ali anorganska kot lubje, ima številne prednosti. Zmanjšuje erozijo tal, vzdržuje optimalno temperaturo in dodaja organsko snov, ki je potrebna za zdravje tal.

Dodajanje organske snovi

Redno dodajanje komposta je odličen način za obogatitev tal. Zeleno gnojenje, ki vključuje sajenje rastlin, kot sta detelja ali gorčica, dodatno prispeva k izboljšanju strukture tal in povečanju vsebnosti organskih snovi.

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih - Gorenc.si

Ohranitev rodovitnosti tal

Kolobarjenje je praksa, ki pomaga ohraniti rodovitnost tal, saj menjavanje pridelkov preprečuje izčrpavanje tal. Dodatno gnojenje z organskimi gnojili zagotavlja obnavljanje hranil, ki jih rastline potrebujejo.

Preprečevanje zbijanja tal

Izogibanje teptanju tal je pomembno za ohranitev njihove strukture. Dvignjene gredice so odlična rešitev, saj preprečujejo zbijanje tal in omogočajo boljši pretok zraka ter vode.

Če želite izvedeti več, preberite članek >> Svetovni dan tal

Kako krožna brana Soiler spreminja pravila igre v obdelavi tal - Gorenc.si

Ohranjanje zdravja tal v poletnih mesecih je pomembno za trajnostno pridelavo hrane. Z upoštevanjem zelenih praks, kot so pravilno zalivanje, uporaba zastirke, dodajanje organske snovi in preprečevanje zbijanja tal, lahko zagotovimo dolgoročno rodovitnost in zdravje tal, ki so osnova za bogat pridelek. Redno vzdrževanje tal je naložba v prihodnost, saj omogoča stabilno in produktivno kmetovanje ter prispeva k ohranjanju okolja.

 

Tekst:
N. G.

Namen in cilji ekološkega kmetijstva

/in /by

Ekološko kmetovanje je način kmetovanja, ki upošteva ravnovesje v sistemu med tlemi, rastlinami, živalmi in človekom. Zagotavlja sklenjeno kroženje hranil in pretok energije v njem. Je oblika sonaravnega gospodarjenja s kulturno krajino in naravnimi viri.

Zakaj ekološko kmetovanje?

Intenzivna konvencionalna pridelava in prireja temeljita na želji po čim večjem pridelku in izhajata iz tehnologij, ki so odvisne od uporabe pesticidov, mineralnih gnojil in močnih krmil. V primerih neodgovorne uporabe lahko obremenita okolje in ogrozita tudi zdravje ljudi. Ekološko kmetijstvo vzpostavlja pogoje za trajnostno pridelavo in prirejo.

Ali ekološko kmetovanje pomeni povratek v preteklost?

Ekološko kmetijstvo izhaja iz razumevanja naravnih procesov in kroženja snovi v naravi. S tem se vrača k izhodiščem kmetovanja, po katerih so naši predniki upoštevali naravne zakonitosti, da so pridelali čim več. Sodobno ekološko kmetovanje kombinira stoletne izkušnje z novimi izsledki in uporabo novih tehnologij. Ekološko kmetovanje lahko teče tudi na velikih površinah z uporabo sodobnih strojev, ki so prilagojeni postopkom ekološkega kmetovanja.

Ali je tradicionalno kmetovanje tudi ekološko?

Tradicionalno kmetovanje z upoštevanjem kroženja snovi na kmetiji, kolobarjenjem, brez uporabe mineralnih gnojil in pesticidov izhaja iz poznavanja narave kulturnih rastlin in živali. Ima mnoge poteze ekološkega kmetijstva, vendar ga ne moremo istovetiti z ekološkim ali biološkim kmetovanjem. To vsebuje pomembno komponento nadzora izvajanja dejavnosti. Tako je ekološko kmetovanje priznano kot shema zagotavljanja posebne kakovosti pridelkov in izdelkov. Kar potrjuje z ustreznimi predpisanimi oznakami.

Cilji ekološkega kmetovanja:

– ohranjanje rodovitnosti tal,
– živalim ustrezna reja in krmljenje,
– pridelava zdravih živil,
– zaščita naravnih življenjskih virov (tla-voda-zrak),
– čim manjša obremenitev okolja,
– aktivno varovanje okolja in biološke raznovrstnosti,
– gospodarna uporaba energije in surovin,
– zagotovitev delovnih mest v kmetijstvu.

 

Slovenija podpira ekološko kmetovanje!

V okviru 2. osi Programa razvoja podeželja so predvideni različni ukrepi za spodbujanje sonaravne rabe kmetijskega prostora – Kmetijsko okoljska plačila (KOP), pri katerih je možno pridobiti plačila tudi za ekološko kmetovanje. Pomen ekološkega kmetijstva za Slovenijo poudarja Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji (ANEK). V nastajajoči strategiji slovenskega kmetijstva ima ekološko kmetijstvo pomembno mesto.