Prispevki

Visoka greda ob koncu poletja

Visoka greda ob koncu poletja – kako podaljšati sezono pobiranja

/in /by

Konec avgusta visoke grede pogosto kažejo posledice dolgega poletja. Nekatere vrtnine so že zaključile rast, druge še vedno rodijo, zemlja se je nekoliko posedla, vročina in suša pa sta iz nje izčrpali precej vlage.

Vendar visoke grede še zdaleč ni treba pripraviti na zimski počitek. Prav zaradi njene zasnove jo lahko dobro izkoristimo za jesensko pridelavo, z enostavnim pokrovom pa sezono pobiranja podaljšamo še precej dlje.

Najprej poskrbimo za tla

Po odstranitvi iztrošenih rastlin odstranimo tudi bolne liste, korenine in plevel. Zdrav rastlinski material lahko dodamo na kompost. Zemlje v visoki gredi ni treba globoko prekopavati. Rahlo jo zrahljamo in po potrebi dodamo plast zrelega komposta ali pa suhega listja in na vrh plast kakovostne vrtne zemlje.

Vsebina visokih gred se zaradi razgradnje organskega materiala sčasoma poseda, zato je konec poletja primeren čas tudi za dopolnitev vrhnje plasti. Z gnojenjem ne pretiravamo. Jesenske listnate vrtnine potrebujejo rodovitna tla, vendar preveč dušika spodbuja mehko, bujno rast, ki je občutljivejša za mraz in bolezni.

Visoka greda ob koncu poletja

Zalivajmo globinsko in premišljeno

Po letošnjem vročem in suhem poletju je gospodarjenje z vodo še posebej pomembno. Dolgotrajna suša je marsikje zmanjšala zaloge vode, ponekod pa so veljale tudi omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode za zalivanje vrtov.

Visoke grede se zaradi dvignjene lege in dobrega odvajanja vode lahko izsušujejo hitreje kot običajne vrtne površine. Namesto pogostega površinskega zalivanja jih zato temeljito zalijemo, da voda doseže globlje plasti zemlje, nato pa pred naslednjim zalivanjem preverimo vlažnost tal. Najprimernejši čas je zgodaj zjutraj.

Veliko prednost imajo vrtnarji, ki zbirajo deževnico. Po poletnih nalivih se lahko ponovno napolnijo sodi, zbiralniki oziroma štirne, iz katerih lahko v sušnih obdobjih zalivamo vrt brez porabe pitne vode. Uporabna sta tudi kapljično namakanje in namakalna cev, saj dovajata vodo neposredno h koreninam in zmanjšujeta izgube zaradi izhlapevanja.

Visoka greda ob koncu poletja

Kaj še lahko posadimo in posejemo?

Konec avgusta in v septembru visoko gredo namenimo predvsem vrtninam, ki dobro uspevajo pri nižjih temperaturah. Sejemo lahko motovilec, špinačo, rukolo, redkvice, krešo in različne azijske listnate vrtnine. Primerne so tudi prezimne sorte solate.

Če imamo sadike, lahko posadimo solato, radič, endivijo in nekatere vrste ohrovta. Pri izbiri upoštevamo čas setve oziroma sajenja, ki je naveden na semenski vrečki, saj se sorte med seboj precej razlikujejo.

Ni treba zapolniti vse grede naenkrat. Nekaj rukole, redkvic ali motovilca lahko posejemo v več terminih in tako podaljšamo pobiranje.

Visoka greda ob koncu poletja

Pokrov spremeni možnosti visoke grede

Ena največjih prednosti visoke grede je, da jo lahko zelo preprosto pokrijemo. Nad njo namestimo loke in jih prekrijemo z vrtno kopreno ali prozorno folijo, lahko pa izdelamo trajnejši okvir s polikarbonatnim ali steklenim pokrovom.

Tako nastane zaščiten prostor, podoben »topli gredi« oziroma majhnemu rastlinjaku. Pokrov zmanjšuje izgubo toplote ponoči, rastline ščiti pred vetrom, močnim dežjem in prvimi slanami ter omogoča, da solato, špinačo, motovilec in druge odpornejše vrtnine pobiramo precej dlje v jesen.

Če visoko gredo dodatno ogrevamo z razkrajajočim se organskim materialom, na primer plastjo svežega hlevskega gnoja pod rastno plastjo, govorimo o pravi topli gredi. Pri običajni pokriti visoki gredi pa toploto zagotavljata predvsem sonce in zaščiten zračni prostor.

Ne pozabimo na zračenje

Pokrov ni namenjen temu, da bi bila greda ves čas hermetično zaprta. V sončnih jesenskih dneh se lahko prostor pod prozornim pokrovom hitro segreje, visoka zračna vlaga pa spodbuja razvoj bolezni.

Čez dan zato pokrov odpremo ali privzdignemo, zvečer pa ga ponovno zapremo. Z napredovanjem jeseni in nižanjem temperatur bo lahko ostal zaprt vse dalj časa. Tudi pozimi ga je ob sončnih in toplejših dnevih smiselno občasno prezračiti.

Visoka greda ob koncu poletja

Visoka greda lahko rodi tudi pozimi

Ob koncu poletja visoke grede zato ni treba izprazniti in pustiti do pomladi. Z obnovljeno zemljo, jesenskimi vrtninami, premišljenim zalivanjem in predvsem primernim pokrovom lahko postane prostor za pridelavo še globoko v jesen, pri odpornejših vrtninah pa tudi čez zimo.

Prav možnost enostavnega pokrivanja je ena njenih največjih prednosti – poletna visoka greda se tako z nekaj prilagoditvami spremeni v zaščiten vrt za hladnejši del leta.

 

Tekst:
N. G.

 

Uravnotežen zimski jedilnik iz domačih jedi

Kako iz domačih živil sestaviti uravnotežen zimski jedilnik

/in /by

Zima je čas, ko se prehrana naravno spremeni. Dnevi so krajši, temperature nižje, delo na prostem pa kljub mrazu pogosto ne pojenja. Telo v tem obdobju porabi več energije za ohranjanje toplote, hkrati pa je bolj izpostavljeno prehladom in drugim sezonskim obolenjem.

Prav zato je pozimi še posebej pomembno, da je prehrana hranljiva, topla in uravnotežena ter po možnosti sestavljena iz domačih živil, ki so na voljo v shrambi ali kleti.

Zakaj pozimi telo potrebuje več podpore

V hladnih mesecih telo potrebuje več energije, beljakovin in kakovostnih maščob. Manj gibanja na prostem in manj sveže zelenjave lahko hitro vodita v utrujenost ali pomanjkanje določenih hranil. Tradicionalna slovenska prehrana je bila prav zaradi tega vedno zasnovana preprosto, a premišljeno: z več kuhanih jedi, juh, enolončnic in fermentiranih živil, ki telo grejejo in krepijo.

Uravnotežen zimski jedilnik iz domačih jedi

Domača zimska živila – osnova jedilnika

Na slovenskih kmetijah imamo pozimi na voljo vrsto živil, ki so primerna za vsakodnevno prehrano. Med osnovo sodijo gomoljnice, kot so krompir, korenje, koleraba, zelena, pastinak in rdeča pesa. Pomembno mesto imajo tudi domači fermenti, zlasti kislo zelje in kisla repa, ki sta dragocen vir vitaminov in koristnih mikroorganizmov. Ta živila so imela v tradicionalni prehrani posebno vlogo prav zato, ker pozimi ni bilo na voljo sveže zelenjave in je bilo shranjevanje ter fermentiranje eden ključnih načinov zagotavljanja hranil skozi hladne mesece.

V shrambi pogosto najdemo še suha jabolka, orehe, lešnike, fižol in druge stročnice, pa tudi buče in bučna semena. Mlečni izdelki, kot so skuta, jogurt ali kislo mleko, ter meso domače reje dopolnjujejo jedilnik z beljakovinami, ki so nujne za vzdrževanje moči in odpornosti.

Načela uravnoteženega zimskega jedilnika

Zimski obroki naj bodo predvsem topli in nasitni, a ne pretežki. Bistveno je ravnotežje med ogljikovimi hidrati, beljakovinami in maščobami. Krompir, žita in stročnice zagotavljajo energijo, meso, jajca in mlečni izdelki prispevajo beljakovine, maščobe pa pomagajo ohranjati toploto in sitost.

Fermentirana živila, kot sta kislo zelje in repa, imajo v zimskem času posebno vlogo, saj podpirajo prebavo in imunski sistem. Tudi domače maščobe – maslo, svinjska mast ali rastlinska olja iz semen – imajo pozimi svoje mesto in pogosto je potrebujemo nekoliko več kot v toplejših mesecih, a seveda v zmernih količinah.

Uravnotežen zimski jedilnik iz domačih jedi

Ideje za vsakodnevne obroke

Pri sestavljanju zimskega jedilnika je pomembno predvsem, da obroki zagotavljajo dovolj energije, beljakovin in hranil, ki podpirajo imunski sistem.

Sodobna dietetika poudarja pomen toplih obrokov, kompleksnih ogljikovih hidratov in kakovostnih beljakovin, kar se dobro ujema s tradicionalno slovensko prehrano.

Osnovo zimskih obrokov naj predstavljajo žitarice, ki so bile na kmetijah vedno pomemben vir energije. Prosena, ajdova in ječmenova kaša so hranljive, lahko prebavljive in primerne za različne obroke. Brez zadržkov jih lahko uporabimo v obrokih od zajtrka do večerje. V kombinaciji z zelenjavo, stročnicami ali mlečnimi izdelki tvorijo uravnotežen obrok, ki nasiti in daje dolgotrajno energijo.

Pomemben del zimskega jedilnika so tudi enolončnice in juhe, saj omogočajo dober izkoristek domačih sestavin ter prispevajo k zadostnemu vnosu tekočine. Korenasta zelenjava, krompir, zelje, fižol in žita v enem loncu ustvarijo hranljivo jed, ki je primerna za delo v hladnem vremenu.

Sodobna prehranska priporočila poudarjajo tudi pomen beljakovin v vsakem obroku, bodisi iz jajc, stročnic, mesa ali mlečnih izdelkov, ter zmerno uporabo kakovostnih maščob, ki pozimi pomagajo ohranjati toploto in sitost. Med obroki so dobra izbira domači fermentirani mlečni izdelki, oreški ali suho sadje, ki dopolnijo energijski vnos brez večje obremenitve prebave.

Uravnotežen zimski jedilnik iz domačih jedi

Zimski jedilnik – primer uravnoteženih obrokov za en dan

Zajtrk
Topel zajtrk je pozimi dobra izbira, saj telo že zjutraj oskrbi z energijo in pomaga ohranjati toploto. Primerna je prosena kaša ali ovseni kosmiči, kuhani v vodi ali mleku, z dodatkom naribanega jabolka, žlice medu ter pesti orehov ali lešnikov. Prav tako imajo v tradicionalni prehrani pomembno mesto ajdovi ali koruzni žganci, ki so preprosta, nasitna in še danes zelo uporabna izbira za zimske dni. Tak zajtrk zagotavlja počasen in enakomeren dotok energije ter dobro sitost, ob njem pa se prileže domač zeliščni čaj.

Malica
Za dopoldansko malico zadostuje kos domačega kruha z maslom ali skuto, ob tem pa jabolko ali hruška iz shrambe. Če je delo bolj fizično, lahko dodamo še pest oreškov,  kozarec kislega mleka ali trdo kuhana jajca.

Kosilo
Osrednji obrok dneva je lahko jota iz kislega zelja ali repe, fižola in krompirja, ki predstavlja klasično slovensko zimsko jed. Jota je hranljiva, bogata z vlakninami in beljakovinami, polna naravnih probiotikov ter še posebej primerna za hladne dni. Po potrebi jo lahko dopolnimo z manjšim kosom suhega mesa ali klobase, vendar tudi brez tega ostaja polnovreden obrok.

Popoldanska malica
Popoldne se prileže domače kislo mleko, obogateno z žlico medu ali nekaj suhega sadja. Tak obrok pomaga ohranjati energijo do večera, ne da bi obremenil prebavo.

Večerja
Večerja naj bo lažja, a še vedno topla. Primerna je zelenjavna juha iz korenaste zelenjave, lahko z dodatkom krompirja ali pa kremna juha z dodatkom kisle smetane. Obrok naj umiri telo in ga pripravi na počitek. Tudi dobro znana pržganka je odlična izbira ali bistra kostna juha, ki nahrani in pogreje.

Uravnotežen zimski jedilnik iz domačih jedi

Prehrana prilagojena delu na kmetiji

Za kmete je pomembno, da obrok daje dolgotrajno energijo. Hitri in zelo sladki ali pretirano slani prigrizki lahko povzročijo padec energije, zato so bolj primerne jedi, ki vsebujejo kompleksne ogljikove hidrate in beljakovine.

Smiselno je tudi načrtovanje obrokov za več dni vnaprej, saj to olajša delo in zmanjša potrebo po improvizaciji.

Povzetek

Zimski jedilnik ni nujno drag ali zapleten. Temelji naj na domačih, sezonskih živilih, ki jih poznamo in pogosto sami pridelamo. S premišljenimi kombinacijami lahko poskrbimo, da je prehrana pozimi hranljiva, topla in podporna zdravju ter vsakodnevnemu delu. Prav v tem se skriva vrednost tradicionalne prehrane, ki jo lahko z nekaj sodobnega znanja še nadgradimo.

Shranjevanje pridelkov – kako sadje in zelenjavo pripravimo za zimo

 

Tekst:
N. G.

 

Kisanje zelja - Gorenc.si

Kisanje zelja v kozarcih – enostaven recept za domačo uporabo

/in /by

Kisanje zelja doma je enostavno in prinaša okusno, hrustljavo in zdravo različico, bogato s probiotiki. Domače kislo zelje ima bolj izrazit okus ter hrustljavo teksturo, poleg tega pa je polno probiotičnih kultur, ki koristijo zdravju.

Fermentacija, poznana kot laktobakterijska fermentacija, omogoča naravnim bakterijam na zelju, da sladkorje pretvorijo v mlečno kislino.

Osnovno pravilo za kisanje zelja

Pri kisanju zelja se običajno uporablja razmerje soli 2 % glede na celotno težo zelja. To pomeni, da na vsak kilogram narezanega zelja dodamo približno 20 gramov soli. Ta količina soli zagotavlja optimalne pogoje za fermentacijo.  Sol ohranja zelje in spodbuja razvoj koristnih bakterij, ki proizvajajo mlečno kislino.

Kisanje zelja - Gorenc.si

Koraki kisanja zelja v kozarcu:

  1. Priprava zelja in soli: Narežite zelje na tanke trakove, dodajte sol, nato pa ga ožemajte in stiskajte, da začne spuščati vodo. Proces sproščanja tekočine traja 5 do 10 minut.
  2. Pakiranje v kozarec: Narezano in slano zelje napolnite v kozarec. Tekočina, ki jo zelje sprosti, bo ustvarila slanico, ki bo zelje popolnoma prekrila. Če je potrebno, lahko dodate malo slanice (1 čajna žlička soli na skodelico vode).
  3. Fermentacija: Kozarec pokrijte s krpo ali pokrovom, ki omogoča kroženje zraka, ter ga hranite na sobni temperaturi. Proces fermentacije traja vsaj od 3 do 10 dni. Med fermentacijo je pomembno, da zelje ostane potopljeno v slanici.
  4. Shranjevanje: Po končani fermentaciji kislo zelje zaprite in prestavite v hladilnik, kjer se bo ohranilo več mesecev, tudi do pol leta.

Zakaj fermentirati zelje doma?

Domače kislo zelje ima številne prednosti: poleg boljše arome in svežine vsebuje koristne probiotike, ki podpirajo prebavo in imunski sistem. Proces fermentacije je enostaven in potrebuje minimalno opremo.

Kisanje zelja - Gorenc.si

Nasveti za uspešno fermentacijo:

  • Vedno pazite, da je zelje popolnoma prekrito s slanico, saj to preprečuje rast škodljivih bakterij.
  • Če se na površini pojavi bela pena ali mehurčki, to pomeni, da fermentacija poteka pravilno.
  • Temperatura prostora naj bo med 18 in 23 °C; višje temperature lahko povzročijo mehkejše zelje, nižje pa upočasnijo proces.

Kislemu zelju lahko za večjo raznolikost in okus dodate tudi naribano korenje, ki prispeva sladkobo in barvo. Prav tako lahko kislo zelje pripravite iz belega ali rdečega zelja, obe različici pa imata svoj edinstven, a izvrsten okus.

RECEPT:

Sestavine – osnova 

  • 1 zeljna glava
  • Sol

Potrebščine

  • Deska za rezanje
  • Kuhinjski nož
  • Večja posoda za mešanje in ožemanje
  • Kozarec za vlaganje s širokim vratom (približno 2 litra ali 2 manjša kozarca)
  • Manjši kozarec (ki se prilega večjemu kozarcu, služi za pritisk na zelje in zagotavlja, da ostane potopljeno pod tekočino)
  • Čisti kamni, stekleni krogci, glinene uteži, distančniki ali drugi pripomočki za ustvarjanje pritiska in obtežitev
  • Tkanina (gaza, prtiček ali krpa) za pokrivanje kozarca
  • Gumica ali vrvica za pritrditev tkanine

Kisanje zelja - Gorenc.si

Priprava

  1. Vse temeljito očistite. Pri fermentaciji je pomembno, da ponudite koristnim bakterijam vse možnosti za razvoj, zato naj bo vse čisto. Prepričajte se, da so kozarci dobro oprani in brez ostankov detergenta. Roke temeljito operite, saj boste z njimi stiskali zelje.
  2. Narežite zelje. Odstranite zunanje, ovenele liste. Zeljno glavo razrežite na četrtine in odstranite osrednji trd del. Vsako četrtino narežite na tanke trakove.
  3. Kombinirajte zelje in sol. Narezano zelje prestavite v večjo posodo in ga posujte s soljo. Na vsak kilogram zelja dodajte 20 gramov soli (približno 2 žlici). Začnite mešati zelje s soljo in ga stiskati, dokler ne postane mehko in začne spuščati tekočino. Ta postopek traja približno 5 do 10 minut.
  4. Zelje napolnite v kozarec. Pripravljeno zelje prenesite v kozarec za vlaganje. Vsakokrat dobro pritisnite zelje čimbolj na dno, da se iztisne še več tekočine. Če imate večje zunanje liste, jih lahko položite na vrh narezanega zelja, da ga lažje držite pod tekočino.
  5. Zelje obtežite. Manjši kozarec napolnite s čistimi kamni ali steklenimi kroglicami in ga postavite v večji kozarec, da zelje ostane potopljeno pod tekočino. Prav tako lahko uporabite glineno utež ali plastični distančnik.
  6. Pokrijte in pustite fermentirati. Kozarec pokrijte s tkanino in pritrdite z gumico. To omogoča pretok zraka, hkrati pa preprečuje vstop prahu ali žuželk. Redno preverjajte, da je zelje še vedno potopljeno, če ni, dodajte več slanice.
  7. Fermentacija. Kozarec postavite na srednje toplo in temno mesto, pri temperaturi med 18 in 23 °C, ter ga redno preverjajte. Po potrebi dodajte slanico (1 čajna žlička soli na skodelico vode), če zelje ni popolnoma potopljeno. Fermentacija traja od 3 do 10 dni, odvisno od okusa, ki vam je všeč.

Shranjevanje

Ko dosežete želeno stopnjo fermentacije, kislo zelje shranite v hladilniku, kjer se bo ohranilo več mesecev.

Kisanje zelja - Gorenc.si

Začimbe za izboljšanje okusa kislega zelja

Medtem ko je osnovni recept za kislo zelje preprost, lahko z dodatkom različnih začimb popestrimo njegov okus. Čeprav je zelje odlično samo po sebi, lahko dodajanje začimb omogoči bolj aromatično različico. Tukaj je nekaj predlogov, kaj lahko dodate zelju med procesom fermentacije:

  • Brinove jagode: Brinove jagode imajo rahlo grenak in borov okus, ki kislemu zelju doda značilen pridih in globino okusa.
  • Kumina: Ena najbolj klasičnih začimb za kislo zelje je kumina. Njeni rahlo sladki in zemeljski toni se odlično prilegajo fermentiranemu zelju.
  • Poper v zrnu: Dodajanje nekaj zrn črnega popra prinese blag pikanten okus in popestri fermentacijski proces.
  • Lovorov list: Lovorov list doda subtilno aromo, ki kislemu zelju daje nekoliko bolj prefinjen okus.
  • Česen: Ljubitelji česna lahko v zelje vmešajo cele stroke, kar mu bo dalo rahlo pikanten in aromatičen okus.

Kisanje zelja - Gorenc.si

Nasvet

Poskusite z različnimi kombinacijami začimb in tako ustvarite kislo zelje po vašem okusu. Začimbe dodajte v tretjem koraku, ko mešate zelje s soljo. Za najboljše rezultate uporabljajte domače, sveže, ekološko pridelano zelje, saj ima več naravno prisotnih koristnih bakterij. Probiotiki iz domačega kislega zelja lahko pripomorejo k boljši prebavi in okrepijo imunski sistem.

 

Tekst:
N. G.

Vrtičkanje v poletnem času - Gorenc.si

Vrtičkanje v poletnem času: Najboljše prakse za obilno letino

/in /by

Poletje je čas, ko vrtovi resnično zaživijo. Obilje sonca in toplote omogoča hitro rast vrtnin, vendar hkrati prinaša tudi številne izzive. Poletno vrtičkanje je običajno nekoliko manj prijetno kot spomladansko. Dnevi so vroči, plevel se širi in žuželke napadajo z vseh strani. Če želimo v poletnem času pridelati več, moramo biti korak pred težavami. V tem članku delimo nekaj poletnih vrtnarskih nasvetov, ki vam bodo pomagali povečati letino.

Poletne vrtnarske prakse

Odstranjujte odcvetele cvetove enoletnic in trajnic, kar spodbuja rastline, da do konca sezone naredijo še več cvetov. Redno pobirajte pridelke, po možnosti vsakodnevno, saj prezrelo sadje privablja žuželke in poveča možnost za nastanek bolezni. Redno pobiranje prav tako spodbuja rastline, da pridelajo več plodov.

Dodajte več barv na vrt in dvorišče. Če vaše poletno cvetje in zelišča venijo, dodajte nekaj svežih. Barve privabljajo opraševalce in povečujejo pridelek. Začnite načrtovati jesenski vrt. Kmalu bo čas za pripravo jesenskega vrta, saj mnoge zelenjadnice, kot so brokoli, cvetača, grah in por, obožujejo hladnejše jesensko vreme. Ne pozabite na ponovno gnojenje. Gojenje sadja in zelenjave zahteva veliko hranil, zato redno uporabljajte organska hranila za rastline. Prizadevajte si privabiti čebele in ostale opraševalce, saj brez njih pridelek ne bo tako bogat.

Vrtičkanje v poletnem času - Gorenc.si

Pravilno zalivanje

Poletni vrt potrebuje globoko zalivanje približno vsake tri dni, zlasti na bolj južnih legah. Če živite v hladnejšem podnebju, pa je običajno enkrat do dvakrat na teden dovolj. Zalivajte zjutraj, da rastline vsrkajo vodo, preden sonce povzroči izhlapevanje vlage. Poskrbite, da zalivate korenine rastline in ne listov. Izogibajte se zalivanju ponoči, saj mokre rastline čez noč povzročajo bolezni.

Zalivanje zjutraj: Zalivanje zgodaj zjutraj pomaga rastlinam absorbirati vodo, preden sonce postane premočno.

  1. Kapljično namakanje: Uporaba kapljičnega namakanja zmanjša izgubo vode zaradi izhlapevanja in usmerja vodo neposredno do korenin.
  2. Globinsko zalivanje: Globinsko zalivanje spodbuja globoko rast korenin, kar povečuje odpornost rastlin na sušo.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

Uporaba zastirke

  1. Organska zastirka: Zastirka iz slame, lesnih sekancev ali pokošene trave pomaga zadrževati vlago v tleh in zmanjšuje rast plevela. Hkrati prispeva k izboljšanju strukture tal in dodajanju hranil, ko se razgrajuje.
  2. Pravilno nanašanje: Nanesite zastirko v sloju debeline 5-10 cm okoli rastlin, vendar se izogibajte neposrednemu stiku s stebli, da preprečite gnitje. Zastirka prav tako pomaga ohranjati enakomerno temperaturo tal, kar je koristno za rastline v vročih poletnih mesecih.

Naravno nad škodljivci - Gorenc.si

Zaščita pred škodljivci

  1. Naravni insekticidi: Uporabljajte naravne insekticide, kot so neemovo olje ali česnova raztopina. Z naravnimi sredstvi lahko nadzorujete škodljivce brez uporabe kemikalij. Redna raba teh sredstev zmanjša potrebo po sintetičnih pesticidih in ohranja naravno ravnovesje v vrtu.
  2. Spremljanje škodljivcev: Redno pregledujte rastline. Če opazite znake prisotnosti škodljivcev, jih odstranjujte ročno, kjer je to mogoče. Postavljanje lepljivih pasti in uporaba zaščitnih mrež lahko dodatno zaščiti vaše rastline pred škodljivci.

Vrtičkanje v poletnem času - Gorenc.si

Podpora rastlinam

  1. Opore za rastline: Paradižniki, paprika in fižol potrebujejo opore za stabilno rast in boljši dostop do sončne svetlobe. Uporaba kolov, palic ali mrež zagotavlja, da rastline ne poležejo pod težo plodov.
  2. Skrbno obrezovanje: Odstranjevanje odvečnih poganjkov in listov spodbuja boljšo kroženje zraka in preprečuje bolezni. Prav tako lahko izboljšate dostop svetlobe do plodov, kar povečuje kakovost in okus pridelka.

Vrtičkanje v poletnem času - Gorenc.si

Gnojenje in hranila

  1. Organska gnojila: Uporabljajte kompost, gnoj in druge organske snovi za bogatenje tal in izboljšanje zdravja rastlin. Redna uporaba teh gnojil zagotavlja rastlinam vsa potrebna hranila za optimalno rast.
  2. Pravilno odmerjanje: Gnojite rastline redno, vendar pazite, da jih ne gnojite prekomerno, saj jim lahko to škoduje. Prekomerno gnojenje lahko vodi do zmanjšane odpornosti rastlin proti boleznim.

Vrtičkanje v poletnem času - Gorenc.si

Obiranje pridelkov

  1. Pravočasno obiranje: Pridelke obirajte, ko so zreli, saj s tem spodbudite nadaljnjo rast. Redno obiranje omogoča, da rastline proizvajajo sveže plodove skozi celotno sezono.
  2. Shranjevanje: Sveže pridelke pravilno shranjujte, bodisi z vlaganjem, sušenjem ali zamrzovanjem. Ustrezno shranjevanje vam omogoča, da uživate v doma pridelani hrani skozi vse leto.

Poletno vrtičkanje zahteva skrbno načrtovanje in izvajanje najboljših vrtnarskih praks. Z ustreznim zalivanjem, uporabo zastirke, zaščito pred škodljivci, podporo rastlinam, pravilnim gnojenjem in pravočasnim obiranjem pridelkov lahko dosežete obilno in zdravo letino.

Preberite tudi:
>>> Sodobni namakalni sistemi za majhne kmetije
>>> Organski nadzor nad škodljivci – ga poznate?

 

Vir:

www.nationaltrust.org.uk
www.bonnieplants.com

Dobrote slovenskih kmetij – recite DA lokalnim pridelkom

/in /by

V mesecu maju so na KGZ izvedli predavanje z naslovom Dobrote slovenskih kmetij – bližnjica do prodaje in nakupa lokalnih pridelkov.

V živo ste pa lahko tudi obiskali festival Dobrote slovenskih kmetij, ki je potekal od 20. do 22. maja na Ptuju.

S projektom »Dobrote slovenskih kmetij« je bilo v zadnjih 30 letih kmetijam omogočeno, da so svoja tradicionalna znanja in prakse oblikovali v visoko kakovostne izdelke. Strokovno ocenjevanje in podelitev priznanj za kakovost je spodbujalo kmetije k dvigu kakovosti izdelkov in k njihovemu ohranjanju. Tradicija in sodobnost sta tako z roko v roki pripravila ponudbo, ki vstopa v vaše domove.

Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so tisti vir dohodka, ki marsikatero kmetijo ohranjajo pri življenju. Na predavanju so udeleženci lahko izvedeli, kaj pravzaprav so dopolnilne dejavnosti na kmetiji in kateri je njihov temeljni namen, kdaj je smiselno pridobiti dovoljenje za izvajanje dopolnilnih dejavnosti, katere vrste poznamo, kako z njimi poslujemo in komu so namenjene. Udeleženci predavanja so imeli tudi možnost postavljanja vprašanj in odprtega pogovora.

V lanskem letu so na KGZ predstavili portal Dobrote slovenskih kmetij, ki omogoča prikaz tržne ponudbe pridelkov in izdelkov ponudnikov, ki sodelujejo pri ocenjevanju izdelkov Dobrote slovenskih kmetij. Sodelovanje na ocenjevanju je nujen pogoj, saj tako lahko predstavljamo izdelke preverjene kakovosti. Na predavanju so bili predstavljeni pogoji sodelovanja na portalu, prikaz vpisa ponudbe, ki omogoča, da se ponudba predstavi končnemu kupcu, javnim zavodom, gostinstvu, hotelom in drugim.

Če bi si želeli ogledati video posnetek, je na voljo TUKAJ ali pa kliknete na spodnjo sliko.

 

Vir: KGZ