Prispevki

Kako v vročih dneh poskrbeti za rejne živali

Kako v vročih dneh poskrbeti za živali na kmetiji

/in /by

Poletne temperature lahko resno ogrozijo zdravje in dobro počutje živali – tako domačih kot rejnih. Tako kot ljudje tudi živali težko prenašajo vročino, zato je pomembno, da jim v vročih dneh omogočimo primerne pogoje za ohlajanje in počitek.

Še posebej so izpostavljene rejne živali, ki bivajo v hlevih, ogradah ali na prostem, pa tudi hišni ljubljenčki in divje živali, ki se morajo same znajti v spremenjenih okoljskih pogojih.

Hidracija je ključna

Prva in najpomembnejša naloga ob vročini je zagotovitev stalne oskrbe s svežo, čisto in po možnosti hladno vodo. Napajalniki naj bodo v senci, da voda ostane čim bolj hladna. Ob vročinskih valovih je priporočljivo vodo večkrat dnevno zamenjati, pri živini na prostem pa preveriti, da so napajalniki delujoči in polni. Pomanjkanje vode hitro vodi v dehidracijo in toplotni udar.

Kako v vročih dneh poskrbeti za rejne živali

Senčenje in zračenje

Živali morajo imeti vedno dostop do senčnih mest – bodisi naravnega zavetja bodisi umetnih senčil, kot so nadstreški, senčna mreža ali premični šotori. V hlevih in zaprtih prostorih je pomembno zagotoviti dobro prezračevanje – pri tem pomagajo ventilatorji, odprta okna in vrata, lahko pa tudi meglilni sistemi, ki z razprševanjem fine vodne meglice znižujejo temperaturo zraka in s tem lajšajo toplotni stres pri živalih. Dobra zračna prepihnost oziroma pretok zraka pomaga ohlajati živali, saj odvaja odvečno toploto iz hlevov in s tem zmanjšuje tveganje za pregrevanje ter prispeva k večjemu toplotnemu udobju.

Ohlajanje telesa

Pri visokih temperaturah lahko pomaga tudi dodatno ohlajanje. Govedo, prašiči in konji dobro prenašajo tuširanje ali pršenje z vodo – pomembno je, da se pri tem ne prehladijo, zato naj bo voda mlačna. Tudi škropljenje tal okoli ležišč lahko prispeva k znižanju temperature okolice. Perutnini lahko v kurnik postavimo keramične ploščice ali plastenke z zmrznjeno vodo, ovite v krpo.

Kako v vročih dneh poskrbeti za rejne živali

Manj aktivnosti, več počitka

V času največje vročine, med 11. in 17. uro, se je priporočljivo izogibati premeščanju, transportu ali kakršnim koli intenzivnim aktivnostim živali. Dela z živalmi načrtujmo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Tudi prehrano lahko nekoliko prilagodimo – v vročini živali pogosto pojedo manj, zato naj bo hrana lahko prebavljiva in bogata s tekočino.

Znaki toplotnega stresa

Med znake pregrevanja sodijo pospešeno dihanje, letargija, pretirano slinjenje, zmanjšan apetit in celo kolaps. Ob pojavu takih simptomov je nujno ukrepanje – takojšnja osvežitev in po potrebi veterinarska pomoč. Posebej ogrožene so mlade, starejše ali bolne živali, ki težje uravnavajo telesno temperaturo.

Kako v vročih dneh poskrbeti za rejne živali

Racionalna poraba vode v vročini in suši

V vročih in sušnih obdobjih lahko pride do potrebe po racionalni porabi vode. Tudi takrat moramo živalim zagotoviti osnovne količine za preživetje.

Po priporočilih strokovnjakov znašajo dnevne minimalne potrebe po vodi približno:

  • 38–52 litrov za molznice,
  • 38 litrov za drugo govedo,
  • 20–45 litrov za konje,
  • 4–11,5 litra za prašiče,
  • 6 litrov za ovce in
  • 0,5 litra za perutnino.

Posebno pozornost je treba nameniti mladim, starejšim ali bolnim živalim, saj lahko te v vročini potrebujejo še več tekočine.

Kako v vročih dneh poskrbeti za rejne živali

Ne pozabimo na hišne ljubljenčke in divje živali

Psi in mačke, ki se gibljejo zunaj, naj imajo vedno dostop do vode in sence. Nikoli jih ne puščajmo zaprte, zlasti ne v zaprtih vozilih.

Posebno pozornost posvetimo tudi divjim živalim. Ob robu vrta, njive ali gozda lahko postavimo plitvo posodo z vodo, ki bo pomagala pticam, ježem in drugim manjšim živalim preživeti vročinske dni.

Vročinski valovi postajajo vse pogostejši, zato je skrb za dobro počutje in zdravje živali na kmetiji ključnega pomena. S pravočasnimi ukrepi – od zagotavljanja sence in sveže vode do ustreznega prezračevanja in opazovanja znakov pregretosti – lahko preprečimo resne posledice in poskrbimo za boljše počutje vseh živali.

Kjerkoli lahko, jim omogočimo naravno vedenje in pogoje, ki jih potrebujejo za preživetje v vročih dneh. Prilagoditve so pogosto preproste, učinki pa dolgoročno zelo pomembni. Skrb za živali v vročini ni le naša dolžnost, temveč tudi temelj trajnostnega in odgovornega kmetovanja.

 

Tekst:
N. G.

Ptice selivke, ki jih opazimo pri nas

Ptice selivke, ki jih opazimo pri nas

/in /by

Ko se poletje prevesi v jesen, se začnejo dogajati velike spremembe tudi v zraku. Po nebu že opazimo jate ptic, ki zapuščajo naša območja in se odpravljajo proti toplejšim krajem.

Selitev ptic je eden najbolj osupljivih naravnih pojavov, ki se ponavlja vsako leto – in prav ta čas lahko pri nas opazimo številne ptice selivke, ki se poslavljajo od slovenskih krajev.

September se naglo bliža, z njim pa letošnja selitev ptic selivk, ki jih že lahko opazimo, ko letijo proti jugovzhodnim delom Evrope in Afrike. Med najbolj znanimi vrstami, ki pogosto prebivajo ali gnezdijo pri nas, so: lastovka, štorklja, penica, kukavica, srakoper, smrdokavra, pogorelček, muhar, repaljščica, ribji orel, čigra, kvakač, breguljka, sršenar, veliki skovik, zlatovranka, prepelica, podhujka in še številne druge.

Te vrste na jug odhajajo zaradi prihajajočega pomanjkanja hrane in neugodnih vremenskih razmer. Poletje je bilo res toplo, a v naravi to pomeni, da se ptice odpravljajo iskat boljše pogoje za prezimovanje.

Ptice selivke, ki jih opazimo pri nas

Kaj sploh pomeni selitev ptic?

Selitev ptic v ekologiji označuje množičen, usmerjen in časovno usklajen premik večjega dela populacije v drugo okolje. Ptice selivke med selitvijo prečkajo območja, kjer ne gnezdijo in ne prezimujejo – so zgolj začasne obiskovalke na poti med poletnim in zimskim življenjskim prostorom.

Ptice selivke, ki jih opazimo pri nas

Kako ptice vedo, kam in kdaj poleteti?

Selitveni impulz pri pticah je kombinacija notranjih in zunanjih dejavnikov. Daljši dnevi sprožijo endokrine spremembe, ki pripravijo telo – predvsem s kopičenjem maščob – na dolgo pot. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi vreme, sprememba svetlobe in temnejši dnevi, ki postopoma aktivirajo migracijo. Pri orientaciji se ptice zanašajo na magnetno polje Zemlje, cirkadiani ritem, položaj sonca in zvezd, včasih tudi na “notranji kompas” in smer vetra. Te sposobnosti jim omogočajo izjemno natančnost tudi na več tisoč kilometrov dolgih poteh.

Ptice selivke, ki jih opazimo pri nas

Slovenija – pomembna postaja na poti

Naša država leži v središču “morske avtoceste” za ptice selivke, ki potujejo med Evropo in Afriko. Štorklje in večje ujede (npr. orli, kanje, jastrebi) migrirajo po dveh glavnih poteh.: zahodna vodi preko Gibraltarja, vzhodna pa preko Balkana in Bosporja. Mnoge vrste – kot so pogorelčki, smrdokavre ali lastovke – gnezdijo pri nas in v naši okolici, nato pa odletijo proti Afriki, kjer preživijo zimo.

Ptice selivke, ki jih opazimo pri nas

Varstvo ptic selivk v evropskem prostoru

Ptice selivke ne poznajo meja – zato tudi njihovo varstvo zahteva nadnacionalno sodelovanje. Evropska unija je že leta 1979 sprejela Direktivo o pticah, najstarejšo in eno najpomembnejših zakonodajnih predpisov na področju naravovarstva. Ta direktiva varuje vse prostoživeče vrste ptic v EU, zlasti selivke, ki so skupna naravna dediščina držav članic. Leta 1992 jo je dopolnila Direktiva o habitatih, ki skupaj z Direktivo o pticah tvori pravno podlago za vzpostavitev mreže Natura 2000 – sistema posebnih varstvenih območij za zaščito ogroženih vrst in njihovih habitatov. Tudi Slovenija je vključena v to evropsko mrežo, kar ji omogoča sodelovanje pri varstvu ptic selivk na širši ravni.

Selitev ptic je neverjetno natančen in naporen podvig, ki kaže na čudež narave in prilagoditve. Da bomo te prizore občudovali tudi v prihodnje, je pomembno, da kot družba podpiramo varstvo selivk in njihovih poti – bodisi z ohranjanjem naravnih habitatov, izobraževanjem, opazovanjem ali preprosto spoštovanjem njihove tihe prisotnosti na nebu.

Preberite tudi >>> Pomoč pticam pozimi – praktični nasveti za skrb na domačem vrtu

 

Viri:
www.allaboutbirds.org
www.ptice.si
www.dominvrt.si

 

Gozd pozimi

/in /by

Ni ga lepšega kot gozd pozimi! Zimski sprehod s primerno obutvijo, nekaj tople pijače in dobro voljo je lahko prav krasna popestritev dneva. Tako obenem poskrbimo za rekreacijo in opazujemo veličastnost gozda pozimi.

Kako pa se gozdne živali odzovejo na ta najtežji letni čas, ko zima pritiska in se spopadajo s snegom in ledom? Kaj vemo o skrivnostih gozdne zime? In kaj za živali pomeni gozd pozimi?

Kako gozd pozimi oz. sama zima vpliva na živali?

Kaj živali počnejo pozimi? V nasprotju s splošnim prepričanjem prezimujejo le štirje sesalci: medvedi, ježki, polhi in netopirji. Zato lahko na zimskih sprehodih opazite še veliko drugih živali. Najpogostejša je veverica. Zmotno je prepričanje, da veverice prezimujejo, saj so aktivne celo zimo, vendar pa shranjujejo hrano, da se pripravijo na skromne zimske razmere.

Le zakaj zaspanétu pravimo: »Spi kakor polh«? Ker polh dejansko lahko prespi kar pol leta! Na Slovenskem gredo polhi na prezimovanje s prvimi slanami, prebudijo pa se po navadi šele meseca aprila.

Če imate srečo, lahko opazite tudi jazbeca. Pozimi se sicer upočasnijo in dlje časa ostanejo pod zemljo, vendar ne hibernirajo in občasno vohajo za hrano.

Ko so drevesa brez listja, je opazovanje živali v gozdu lažje. Druge zimske živali, ki jih lahko opazite, so voluharji, miši, zajci, lisice, srnjad in jelenjad. Če bo zima snežna, bo seveda živali še lažje zaznati. Najboljši čas za opazovanje je zgodaj zjutraj po nočnem sneženju. Sledi živali bodo na svežem snegu neokrnjene, zaradi miru v gozdu pa bo lažje preučevati gibajočo se žival.

Kako ptice preživijo zimo?

Poletne ptice selivke so že zdavnaj odletele, za seboj pa pustile le odporne domače vrste in zimske naseljence. Najpogosteje vidimo veliko sinico, poljskega in domačega vrabca, ščinkavca in liščka.

Pri štetju ptic v lanskem januarju so pri nas našteli kar 73 vrst ptic. Najštevilčnejša vrsta je bil ponovno domači vrabec, ki na vrhu kraljuje že vsa leta akcije. Na drugem mestu je bila siva vrana. Na tretjem mestu se je lani znašla velika sinica. Vse tri vrste skupaj so tako številčne, da sestavljajo kar 40 % vseh opazovanih ptic.

Trem najštevilčnejšim so sledili: domači golob, poljski vrabec, ščinkavec, lišček, plavček, kos in sraka.

Če vprašamo strokovnjake, nam bodo povedali, da ptice lahko same preživijo in da hranjenje nima posebnega pomena za njihovo preživetje. Zagotovo pa je to, da hranimo ptice, odličen način, da jih opazujemo od blizu, vidimo lahko pestro paleto različnih ptic, spremljamo njihovo obnašanje in različne načine prehranjevanja. Kot bi bili v učilnici na prostem.

V Sloveniji od leta 1979 deluje Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Nasveti za zimske sprehode

Gozd pozimi in sproščen sprehod po njem je lahko ena najlepših in bolj koristnih dejavnosti v tem letnem času. Vendar se morate dobro pripraviti na vremenske razmere.

Tukaj je nekaj nasvetov:

  1. Vodoodporni škornji – skromni čevlji so junaki zimskih sprehodov. Noge morajo biti suhe, saj mokre noge pomenijo mrzle noge, kar pomeni mrzlo telo.
  2. Več plasti – tanke plasti bolje ohranjajo telesno toploto kot ena velika težka plast. Njihova prednost je tudi ta, da se lahko prilagodite temperaturi.
  3. Glava, roke in noge – poskrbite, da bodo vaše okončine tople. Če so te tople, je toplo tudi vam. Torej kape, rokavice in nogavice – z rezervnimi.
  4. Pijača in prigrizki – vaše telo se zelo trudi, da bi se ogrelo in prihranilo energijo, zato imejte s seboj nekaj energijskih ploščic in termovko s toplim čajem.

Zimski sprehod po gozdu nas poveže z naravo, pomaga, da se predihamo, razgibamo in obnovimo.

 

 

Vir:

https://www.forestholidays.co.uk
https://www.triglavskazakladnica.si/