Prispevki

Slovensko kmetijstvo v številkah (2008-2020)

Kmetijstvo je skupaj z gozdarstvom in ribištvom v letu 2020 k skupni dodani vrednosti prispevalo 2,3 %, k skupni zaposlenosti pa 6,9 %. Delež zaposlenosti v kmetijstvu, podobno kot v zadnjih nekaj letih, še naprej upada.

Začasni podatki o rabi zemljišč in številu živine iz Popisa kmetijstva 2020 kažejo, da se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev (KMG), nekoliko so se zmanjšala tudi kmetijska zemljišča v uporabi. Povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje 7,1 ha kmetijskih zemljišč, kar je za četrtino več kot leta 2000 (5,6 ha/KMG).

Velikostna struktura kmetijskih gospodarstev se izboljšuje, saj se je število gospodarstev, ki obdelujejo več kot 20 ha KZU, glede na leto 2000, več kot podvojilo. Ta gospodarstva zdaj obdelujejo že več kot tretjino vseh KZU, kar je 17 odstotnih točk več kot leta 2000. V povprečju je eno živinorejsko gospodarstvo v letu 2020 redilo 9,1 glave velike živine (GVŽ), kar je za 3 GVŽ več kot leta 2000.

Tudi velikostna struktura živinorejskih gospodarstev se je v primerjavi s popisom iz leta 2000 precej izboljšala. Število gospodarstev, ki redijo več kot 20 GVŽ, se je med letoma 2000 in 2020 povečalo za 27 %, ta gospodarstva redijo 56 % vseh GVŽ, kar je za 22 odstotnih točk več kot leta 2000.

Leto 2020 je bilo za kmetijsko pridelavo ugodno. Obseg kmetijske proizvodnje se je po začasnih statističnih podatkih v primerjavi z letom 2019 povečal za 9 %, pri tem je bil obseg rastlinske pridelave večji za 15 %, obseg živinorejske proizvodnje pa le malenkostno večji (+1 %).

V letu 2020 so bili hektarski pridelki pri večini njivskih posevkov in krmi s travinja nadpovprečni, dobra je bila tudi letina večine sadnih vrst. V povprečju so bili v letu 2020 skupni pridelki večji pri večini skupin kmetijskih rastlin (manjši so bili skupni pridelki oljne ogrščice, sladkorne pese, suhih stročnic, ovsa, rži in breskev). Pridelek sadja je bil večji za 27 %, pridelek grozdja pa je bil tako po količini kot po kakovosti približno na ravni leta prej.

Površina kmetijske zemlje v rabi kmetijskih gospodarstev se je glede na leto prej razmeroma malo povečala (+0,8 %), pri čemer se je najbolj povečala površina trajnih nasadov (+2,3 %), površina travnikov ter njiv in vrtov pa je ostala blizu ravni leta prej. Leta 2020 je bilo več pridelovalnih površin kot v predhodnem letu namenjenih pridelavi oljnic, krompirja, žita, zelene krme z njiv, zelenjadnic in krmnih korenovk, manj pa je bilo na njivah hmelja, sladkorne pese in suhih stročnic.

Domača poraba se je v letu 2020 med rastlinskimi pridelki bolj opazno povečala le pri rižu, med živalskimi proizvodi pa pri medu. Največja poraba do zdaj je bila ugotovljena pri zelenjadnicah in perutninskem mesu. Poraba mesa na skupni ravni se je zmanjšala zaradi manjše porabe prašičjega in govejega mesa.

Opazno manjše kot v predhodnem letu so bile porabe pri rži, koruzi in jajcih, poraba pšenice pa se je zmanjšala le malenkostno. Poraba mleka se je v letu 2020 ponovno zmanjšala in bila nekoliko pod ravnijo povprečne porabe na prebivalca v zadnjem petletnem obdobju.

Stopnje samooskrbe, ki zaradi sprememb v obsegu pridelave in porabe med leti precej nihajo, so bile leta 2020 višje kot leto prej pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju, mesu, mleku in medu, pri jajcih pa so ostale na ravni predhodnega leta.

Domača proizvodnja, podobno kot v predhodnih letih, presega domačo porabo pri mleku (134 %), mesu govedi (107 %) in perutninskem mesu (111 %). Pri koruzi je stopnja samooskrbe prvič presegla 100 % in je znašala 116 %, kar je predvsem rezultat rekordne letine.

Izplačane proračunske podpore kmetijstvu so v letu 2020 znašale 391,1 milijona EUR, kar je malenkostno več kot v letu prej. Delež financiranja ukrepov s strani EU je v letu 2020 znašal 68 %. Največ nadomestil je bilo izplačanih proizvajalcem vina, rejcem govedi, prašičev in drobnice.

Večji obseg sredstev je bil namenjen tudi kmetijskim gospodarstvom za sanacijo posledic naravnih nesreč (neurja s točo v letu 2019). V okviru ukrepov politike razvoja podeželja in strukturne politike so se izplačila v primerjavi z letom 2019 malenkostno zmanjšala (–2 %). Znotraj te skupine ukrepov je dobra polovica vseh sredstev (55 %) namenjena za zagotavljanje okoljskih in drugih družbenih koristi.

Sredstva za financiranje splošnih storitev za kmetijstvo so se v primerjavi z letom 2019 nekoliko povečala (za 3 %), najbolj v skupini ukrepov za raziskovalne, razvojne, svetovalne in strokovne storitve.

Slovenija ostaja vrednostno neto uvoznica pri večini agroživilskih proizvodov. Vrednostni presežek v blagovni menjavi je bil tudi v letu 2020 dosežen pri raznih živilih, izdelkih iz mesa, živih živalih, oljnih semenih in plodovih, šelaku, gumah in rastlinskih ekstraktih ter mlečnih proizvodih (v skupino so vključena tudi jajca in med).

Večina blagovne menjave agroživilskih proizvodov je potekala z državami članicami EU. Izvoz v države članice EU je obsegal 76 % celotnega izvoza, uvoz iz držav članic EU pa 83 % celotnega uvoza.

Splošni podatki o kmetijstvu (2008-2o20)

Delež kmetijskih zemljišč v uporabi v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD); 2020

Struktura kmetijskih gospodarstev (2000-2020)

Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (število hektarov KZU in število GVŽ)

Delež kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zemljišč v uporabi po velikostnih razredih KZU (%)

Delež kmetijskih gospodarstev in glav velike živine po velikostnih razredih GVŽ (%)

Kmetijstvo in okolje (2008-2020)

Delež površin z ekološkim kmetovanjem v kmetijskih zemljiščih v uporabi (%)

Kmetijska proizvodnja (2008-2020)

Bilance kmetijskih proizvodov (2008-2020)

Cene v kmetijstvu (2013-2020)

Ekonomski kazalniki kmetijstva (2008-2020)

Proračunske podpore kmetijstvu (2008-2020)

Struktura proračunskih podpor kmetijstvu po skupinah ukrepov (%; koledarsko leto)

 

Vir:

Statistični urad Republike Slovenije (SURS), podatki s podatkovnega portala SI-STAT,
s tematskega področja Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo,
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP),
• Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP),
• Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO),
• Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR),
Eurostat

*Celovit prikaz stanja v kmetijstvu z obširnimi podatkovnimi prilogami je na voljo v letnih poročilih o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva, ki jih pripravljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS).