Kmetijstvo se v moderni dobi hitro spreminja. Naraščajoče svetovno prebivalstvo in sprememba trgovinskih politik vplivata na oblikovanje cen, dobavne verige in dostavo hrane. Medtem se potrošniške želje, zlasti v zahodnih državah, vedno bolj premikajo k ekološkim in trajnostno proizvedenim izdelkom in proizvodom, to pa od kmetov zahteva več pozornosti, podatkov in dela.

Te naraščajoče in spreminjajoče se zahteve mora izpolniti kmetijska industrija, ki se sooča s pomanjkanjem delovne sile in z naraščajočimi stroški za delo na kmetijah. Mnogi kmetje se soočajo z dilemo med željo, da bi proizvedli več višje kakovosti pridelkov in med iskanjem delavcev za sajenje, vzdrževanje in spravilo poljščin.

Vendar pa to ni nič novega v kmetijstvu. Čez zgodovino je povečana kmetijska proizvodnja delovala ali z dodajanjem več delovne sile ali z iskanjem bolj učinkovitih orodij za opravljanje dela. Sodobno kmetijstvo ni nič drugega. V primeru pomanjkanja delovne sile se kmetje obračajo na tehnologijo, s pomočjo katerih bi kmetije postale učinkovitejše in avtomatizirale cikel proizvodnje pridelkov.

Na Zemlji je več ljudi, kot kdajkoli prej in to število še vedno narašča. ZN napoveduje, da bomo do leta 2050 dosegli število 9,7 milijarde ljudi in prebivalstvo tega obsega prinaša veliko izzivov. Organizacija Združenih Narodov za prehrano in kmetijstvo napoveduje, da moramo v naslednjih nekaj desetletjih spodbujati proizvodnjo hrane v svetovnem merilu za 70 odstotkov, da bi lahko nahranili pričakovano prebivalstvo leta 2050.

Okrepitev proizvodnje znotraj kmetijstva do te stopnje ni lahko, vendar danes inženirji in kmetje delajo skupaj, da bi ustvarili tehnološko rešitev: natančno kmetijstvo in “pametna kmetija”.

Kmetijstvo je najstarejša človeška industrija, vendar je bila vedno odprta za tehnološke spremembe. Industrijske revolucije 19. in 20. stoletja so zamenjale ročna orodja in konjske pluge z bencinskimi motorji in kemičnimi gnojili.

Vendar pa smo zdaj na začetku pričetka drugega temeljnega premika v kmetijstvu, oziroma na pričetku nove industrijske revolucije.

KMETIJSKA ROBOTIKA ŽE SEDAJ DELA OGROMNE PRESKOKE

Ročno molženje krav, na primer, postaja redko. Nove tehnologije, ki avtomatizirajo molžo, lahko nudijo koristi tako za kmete kot za živali. Lely, družba na Nizozemskem, ki ima več kot 20.000 molznih robotov po vsem svetu, nudi sistem, ki omogoča kravam, da izberejo, kdaj želijo biti molzene, namesto kmeta. Tehnologija se sama pritrdi in odstrani, medtem ko zbira podatke, ki jih kmetu lahko analizira in pregleda. Poleg izboljšanja učinkovitosti in udobja za živali lahko avtomatizirana tehnologija deluje neprestano, izboljša rezultate in premaga pomanjkanje veščin ali delovne sile v regiji.

Poleg tega, da morajo proizvajati vedno več hrane, je na kmete tudi ogromen pritisk, da bi postopki postali bolj zeleni, torej da bi zmanjšali porabo vode in pesticidov. To pomeni, da se mora kmetijstvo osredotočiti na trajnostno proizvodnjo visoko kakovostne hrane. Uporaba robotov in avtonomnih vozil je eden od načinov, ki kmetom omogoča doseganje rezultatov na ekonomičen način.

IZBOLJŠAVA OBSTOJEČIH TEHNOLOGIJ

Ena od standardnih tehnologij – traktor – se konstantno tehnološko izboljšuje. Proizvajalci, vključno z John Deere, CNH Industrial in AGCO, razvijajo avtonomne traktorje. Novi stroji bodo satelitsko vodeni, ki se bodo z gps pozicioniranjem izognili oviram in odločali o zasaditvi, oziroma delali po programu, katerega jih bo določil kmet.

V nepredvidljivih kmetijskih okoljih je avtonomna navigacija lahko izziv. Rastlinjaki ponujajo preprostejšo rešitev, saj so lahko opremljena s tiri in so tudi bolj skrbno nadzorovani. Pri kmetovanju na prostem se samostojna vozila opirajo na načrtovanje in nadzor zaprtega kroga ter tehnologije vida, ki robotom pomagajo pri odzivanju na okoljske dražljaje. Podobno kot mobilni roboti v tovarni, avtonomne naprave priključijo na centralni nadzorni sistem, od koder prejemajo navodila in poročajo o stanju.

Brezžični traktorji spreminjajo vlogo kmeta od voznika do upravljavca voznega parka – analitik, ki nadzoruje robote. Novi sistemi lahko delajo 24 ur na dan brez napora ali zaustavljanja, kar poveča učinkovitost.

DRONI

Letala ali zračna plovila brez posadke, omogočajo kmetom fotografiranje in pregledovanje poljščin, živine in zemlje. Druga pogosta metoda za dosego tega je satelitsko slikanje, običajno v 14 dnevnih intervalih. Droni omogočajo možnost pregledovanja poljščin kadarkoli, kar je lahko razlika med izgubo in prihrankom celotnega pridelka pri napadu škodljivcev. Ko je težava ugotovljena, lahko letala opravljajo škropilne dejavnosti.

Kmetje lahko uporabljajo infrardeče brezpilotne letalce, ki spremljajo zdravje pridelkov, tako da se lahko voda namenjena pridelkom ustrezno prilagodi, kar pripomore k najboljši uporabi zalog vode. V kombinaciji s talnimi senzorji se izmeri voda in hranila, ki nato po potrebi sprožijo uporabo gnojil in namakanja. Vključitev vrste senzorjev poleg tehnologije umetne inteligence lahko kmetom omogoči široko avtomatizacijo nalog, kot recimo odstranjevanje plevela, škropljenja, sajenja, itd. Droni so posebej zanimivi za kmetovalce tudi iz vidika pogozdevanja, saj lahko droni po vnaprej določenih trasah “bombardirajo” površino z zaščitenimi semeni, s čimer se poveča tako hitrost kot tudi površina pogozdevanja, prihrani pa ogromno časa.

ŽETVENA TEHNOLOGIJA

Eno področje, ki ga je težko avtomatizirati, je spravilo pridelka – sveže sadje in zelenjava sta občutljiva, kar pomeni, da lahko roboti poškodujejo pridelek. Industrijski roboti, ki se uporabljajo za premikanje bolj robustnih predmetov, morajo zato zelo modificirati, da bodo primerni za mehkejše izdelke.

Eden pomembnih mejnikov v tej industriji se je zgodil septembra 2017, ko je projekt Hands Free Hectare – sodelovanje med Univerzo Harper Adams in Precision Decisions – izdelal prvo popolnoma avtomatizirano letino. V okviru študije je bila poljščina posajena, oskrbovana in požanjena brez pomoči človeka. Vlačilec in kombajn so modificirana in jima vgradili kamere, laserje in GPS, droni so bili zadolženi za pregledovanje polja, medtem ko je robotski raziskovalec ocenjeval in spremljal tla.

V Hannover Messeju je bilo prikazano, kako lahko bodoča kmetija vključuje floto robotov, ki delajo skupaj. Projekt mobilnih robotov robov (MARS) je pokazal, kako se lahko manjši roboti izognejo zbijanju tal in zagotavljajo neprekinjeno delovanje. Na Japonskem je bila zložena avtomatizirana tovarna zelenjadnic, ki je delovala neodvisno od padavin ali podnebja, hkrati pa zmanjšala prostor, potreben za proizvodnjo hrane.

Tehnološki razvoj je še vedno potreben za doseganje te stopnje avtomatizacije z bolj občutljivimi pridelki, vendar je že jasno, da robotika v kmetijski industriji lahko pomaga pri premagovanju pomanjkanja usposobljenosti ter delovne sile in izboljšanju spremljanja in učinkovitosti. Skupek senzorjev in programov kmetom omogoči, da vodijo natančnejše podatke o dobrem počutju živali preko raznih aplikacij tudi na telefonu.

Naš komentar: medtem ko verjamemo, da bo tehnologija v kmetijstvo zagotovo napredovala tudi v avtomatizacijo, pri tem ne vidimo potencialno izgubo delovnih mest, bo pa kmetijstvo najbrž zopet bolj popularno zaradi vpeljave vseh teh novodobnih “igrač”. Le te bodo zanimive predvsem mlajši populaciji, je pa dejstvo, da bodo do take tehnologije na začetku imeli dostop predvsem premožnejše kmetije oziroma koncerni, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, bo pa tekom let tehnologija vedno bolj dostopna tudi ostalim. Sama ideja za robotizacijo in avtomatizacijo kmetijstva je predvsem v tem, da je možno narediti več s istim številom delovne sile, žal pa bo to tudi pomenilo, da bodo male kmetije še manj konkurenčne na tržišču.

Mogoče bodo tudi otroci sedaj manj kregani, zakaj visijo za računalniki in igrajo Farming Simulator. Njihovo tehnološko znanje in navdušenje, bo nekoč morda dragocena delovna sila.