Jesenska obdelava zato ni sama sebi namen. Preden se odločimo za mulčenje, oranje, rahljanje ali ozelenitev, je smiselno oceniti stanje tal, količino rastlinskih ostankov, pojav škodljivcev in bolezni ter načrtovati, kaj bo na njivi raslo prihodnje leto.

Koruznica ni samo odpadek

Po spravilu koruze na njivi ostane velika količina organske mase. Če jo ustrezno upravljamo, vrača v tla ogljik in del hranil ter pomaga ohranjati organsko snov. Ostanki na površini obenem ščitijo tla pred udarci dežnih kapelj, površinskim odtokom in erozijo.

Zato popolno odstranjevanje koruznice z iste njive iz leta v leto ni vedno najboljša rešitev. Če ostanke uporabljamo za steljo ali druge namene, moramo upoštevati, da z njimi odnašamo tudi organsko snov in hranila.

Koruznica se zaradi razmeroma visokega razmerja med ogljikom in dušikom razkraja počasneje kot ostanki nekaterih drugih poljščin. Razgradnjo pospešimo predvsem tako, da jo dobro zdrobimo in zagotovimo čim boljši stik s tlemi.

Drobljenje ostankov pomaga tudi pri varstvu rastlin

Temeljito drobljenje stebel po spravilu ima še en pomemben namen. V koruznih ostankih lahko prezimujejo gosenice koruzne vešče. Slovenska strokovna priporočila zato ob večjem pojavu tega škodljivca svetujejo čim bolj temeljito drobljenje koruznice in njeno zadelavo v tla.

Pri klasični obdelavi lahko sesekljane ostanke zaorjemo, pri reducirani obdelavi pa jih čim bolje zmulčimo in plitvo zadelamo. Cilj je poškodovati stebla, v katerih prezimujejo gosenice, ter pospešiti razgradnjo rastlinskih ostankov.

Koruznica je pomembna tudi z vidika nekaterih bolezni. Na okuženih rastlinskih ostankih lahko preživijo glive iz rodu Fusarium. To je vredno upoštevati predvsem, kadar nameravamo za koruzo sejati žita, saj lahko koruzni ostanki predstavljajo vir okužbe tudi za naslednjo kulturo.

Po težkem spravilu najprej preverimo tla

Koruza se pogosto spravlja jeseni, ko so tla že precej vlažna. Kombajni, traktorji in prikolice imajo veliko maso, zato lahko ob neugodnih razmerah povzročijo zbitost tal, zlasti na obračališčih, dovozih in stalnih voznih poteh.

Toda globoko rahljanje njive takoj po spravilu ni nujno prava rešitev.

Najprej je smiselno z lopato pregledati profil na več mestih in poiskati zbite plasti. Pozorni smo na ploščato oziroma močno stisnjeno strukturo, slabo poroznost, zastajanje vode in območja, skozi katera korenine težko prodirajo.

Če ugotovimo globljo zbitost, mora biti rahljanje izvedeno takrat, ko so tla na delovni globini dovolj suha, da se ob prehodu rahljalnika lomijo in razpokajo. V premokri zemlji lahko stroj tla namesto rahljanja dodatno zamaže in težavo še poslabša.

Pomemben praktičen nasvet je zato: ne rahljamo globlje, kot je potrebno. Najprej določimo globino zbite plasti, nato obdelavo prilagodimo dejanskemu problemu.

Mokre njive je včasih bolje pustiti pri miru

Po deževni jeseni se lahko pojavi skušnjava, da bi njivo obdelali takoj, ko je pridelek pospravljen. Toda dodatni prehodi s težko mehanizacijo po razmočenih tleh lahko povzročijo več škode kot koristi.

Če se zemlja lepi na pnevmatike, nastajajo globoke kolesnice ali se pri stiskanju v roki oblikuje mazava kepa, je z obdelavo praviloma bolje počakati.

Dobra struktura tal je pomembna tudi za naslednjo rastno sezono. Zbita tla slabše sprejemajo padavinsko vodo, povečujeta se površinski odtok in zastajanje vode, korenine pa težje prodirajo v globino. Posledice se lahko pokažejo šele naslednje poletje, ko imajo rastline zaradi plitvejšega koreninskega sistema slabši dostop do vode.

Naj bo njiva čez zimo pokrita

Koruzne njive so zaradi poznega spravila in jesenske uporabe težke mehanizacije lahko posebej izpostavljene eroziji in odnašanju hranil. Največje tveganje je na nagnjenih zemljiščih, kjer voda po močnem dežju hitro odteka po površini.

Kjer čas spravila in razmere dopuščajo, je koristno vzpostaviti posevek, ki tla čez zimo prekrije. Prezimni ali dosevni posevki s koreninami izboljšujejo strukturo tal, prestrezajo preostali dušik in zmanjšujejo njegovo izpiranje. Rastlinski pokrov hkrati zmanjšuje erozijo.

Po zelo poznem spravilu pa setev dosevka ni vedno smiselna ali izvedljiva. Takrat je toliko pomembneje, da površina ni povsem gola in fino obdelana. Del primerno razporejenih rastlinskih ostankov ali bolj groba površina lahko zmanjšata hitrost odtekanja vode.

Jesenska obdelava naj pripravi teren za naslednjo sezono

Po spravilu koruze torej ni enega postopka, ki bi bil primeren za vsako njivo. Na njivi z močnim napadom koruzne vešče bo pomembno temeljito drobljenje ostankov, na zbiti njivi odpravljanje strukturnih težav, na nagnjenem zemljišču pa predvsem zaščita pred erozijo.

Najboljši ukrep je tisti, ki rešuje dejanski problem. Preden na njivo pošljemo novo mehanizacijo, je zato vredno vzeti lopato, pregledati tla in razmisliti o naslednji kulturi. Prav stanje, v katerem njivo pustimo jeseni, namreč pomembno vpliva na to, kako bo sprejela zimske padavine in v kakšni kondiciji bo pričakala spomladansko setev.

Viri:

• KGZ Ljubljana – Koruzni hrošč in koruzna vešča (lj.kgzs.si);
• Teagasc – Managing Soil Compaction on Tillage Land After a Wet Spring and Summer Drought (teagasc.ie);
• University of Minnesota Extension – Crop residue management (extension.umn.edu).

The post Po spravilu koruze – priprava njive na zimo appeared first on Gorenc.

Dobro načrtovanje in prilagoditev kmetijske prakse lahko bistveno vplivata na donosnost in odpornost pridelka na vremenske spremembe.

Priprava tal za setev

Tla morajo biti dobro pripravljena, saj kakovostna struktura omogoča optimalno kalitev in rast koreninskega sistema. Priporočljivo je izvajati zmanjšano ali ohranitveno obdelavo tal, ki pomaga ohranjati rodovitnost in zmanjšuje erozijo. Priporočljivo je, da so tla pred setvijo rahla, dobro odcedna in ustrezno založena s hranili. Analiza tal pred sezono omogoča prilagoditev gnojilne strategije glede na potrebe rastlin.

Izbor hibrida koruze

Izbira ustreznega hibrida je eden najpomembnejših dejavnikov za doseganje dobrega pridelka. Hibridi so selekcionirane sorte koruze, ki so bile razvite z namenom povečanja odpornosti, stabilnosti pridelka in boljše prilagoditve specifičnim rastnim razmeram. Pri izbiri hibrida je treba upoštevati več dejavnikov, kot so podnebne in talne razmere, vsebnost škroba, odpornost na bolezni ter končni namen pridelave – ali bo koruza namenjena za siliranje, zrnje ali bioplin.

Vrste hibridov koruze glede na zrelostni razred FAO

Hibridi se razvrščajo v različne zrelostne razrede FAO (Food and Agriculture Organization), ki določajo dolžino rastnega obdobja od setve do žetve. Razdeljeni so na:

• Zgodnji hibridi (FAO 150–250) – primerni za hladnejša območja z krajšim vegetacijskim obdobjem. Hitro dozorijo in omogočajo zgodnjo žetev.
  Primeri: Pioneer P7326, KWS Dentimo.
• Srednje pozni hibridi (FAO 250–400) – najpogosteje uporabljeni hibridi, saj zagotavljajo dobro razmerje med količino pridelka in kakovostjo silaže ali zrnja.
  Primeri: LG 31.377, Syngenta SY Glorius, Dekalb DKC 3939.
• Pozni hibridi (FAO 400–600) – primerni za regije s toplejšim podnebjem in daljšim rastnim obdobjem, saj potrebujejo več toplote za dozorevanje. Njihova prednost je visoka pridelava suhe snovi in škroba.
  Primeri: KWS Kabrini, Dekalb DKC 4717, Pioneer P9241.

Hibridi glede na tip zrna

Hibridi se razlikujejo tudi glede na strukturo zrna, kar vpliva na hitrost sušenja in kakovost pridelka:

• Zobanci (dent) – mehkejši tip zrna, ki se hitreje suši in je primernejši za hladnejša območja. Pogosto se uporablja za krmno koruzo in silažo.
• Trdinki (flint) – imajo trše, steklasto zrnje, ki bolje prenaša sušo in se počasneje suši, kar je pomembno pri mokrejših jesenskih razmerah. Primernejši so za toplejša območja.
• Zobanci-flint križanci (dent-flint) – kombinacija obeh, ki zagotavlja bolj uravnotežene lastnosti v različnih rastnih pogojih.

Odpornost hibridov na sušo in bolezni

Zaradi vse pogostejših sušnih obdobij se vedno več kmetov odloča za sušno odporne hibride, ki bolje ohranjajo vlago in so prilagojeni na spremenljive vremenske razmere. Nekateri izmed priljubljenih sušno odpornih hibridov so Pioneer Optimum AQUAmax, Syngenta Artesian in Dekalb DKC 4717.

Poleg tega je pomembna tudi odpornost hibridov proti boleznim, kot so fusarioza storža, koruzna pepelovka in koruzna listna pegavost. Nekateri hibridi imajo izboljšano gensko odpornost proti koruznemu hrošču (Diabrotica virgifera) in strunam, kar je še posebej pomembno pri monokulturni pridelavi koruze.

Optimalni pogoji za setev koruze

Setev je priporočljivo opraviti, ko temperatura tal doseže med 10 in 12 °C, saj to omogoča hitro in enakomerno kalitev semen. Globina setve je odvisna od tipa tal – na težjih tleh in pri zgodnji setvi se priporoča globina 3–4 cm, na lažjih tleh pa 5–6 cm. Seme koruze mora pred kalitvijo absorbirati približno 30 % svoje mase v vodi, zato je pomembno, da so tla ob setvi dovolj vlažna.

Gnojenje in hranila

Za uspešno rast koruze je pomembno tudi pravilno gnojenje. Priporočljivo je uporabiti organska gnojila, kot je hlevski gnoj ali gnojevka, saj izboljšujejo strukturo tal in povečujejo vsebnost humusa. Pomembna makrohranila za rast koruze so:

• Dušik (N) – ključen za bujno rast in razvoj listne mase.
• Fosfor (P) – spodbuja razvoj korenin in cvetenje.
• Kalij (K) – vpliva na odpornost rastlin proti suši in boleznim.

Dodajanje mikroelementov, kot so cink, magnezij in bor, lahko prav tako pripomore k zdravemu razvoju rastlin.

Zaščita semena in posevka

Za optimalen vznik in rast je priporočljivo uporabiti seme, obdelano s fungicidi, hranili in repelenti, ki ga ščitijo pred boleznimi in škodljivci. Pravilno izvedena zaščita posevka v zgodnjih fazah rastne sezone zmanjšuje tveganje za napad škodljivcev, kot so strune in koruzni hrošč. Pravočasna uporaba ustreznih herbicidov preprečuje razraščanje plevelov, ki bi lahko konkurirali mladi koruzi pri dostopu do vode in hranil.

Kolobarjenje in dolgoročna strategija pridelave

Kolobarjenje je eden izmed bistvenih ukrepov za ohranjanje rodovitnosti tal. Če koruzo sejemo več let zaporedoma na isti površini, lahko pride do izčrpavanja tal in povečanja tveganja za bolezni ter škodljivce. Priporočljivo je, da se v kolobarju menjavajo različne kulture, kot so stročnice, oljna ogrščica ali pšenica, kar pomaga ohranjati ravnovesje v tleh in izboljšuje pridelke v prihodnjih letih.

Uspešna setev koruze se začne s skrbnim načrtovanjem in upoštevanjem vseh ključnih dejavnikov, kot so priprava tal, izbira primernega hibrida, ustrezno gnojenje in zaščita posevka. Pravočasna izvedba vseh teh ukrepov bo pripomogla k večjemu pridelku in boljši kakovosti koruze. S premišljenim pristopom lahko kmetje optimizirajo svojo pridelavo in izboljšajo ekonomsko uspešnost kmetijstva.

Vir:

www.fwi.co.uk
www.kmetijskizavod-nm.si
www.kis.si

The post Koristni nasveti pred setvijo koruze appeared first on Gorenc.

Koruzna silaža je brez dvoma najcenejša energetska osnovna krma krav za gospodarno prirejo mleka. Pridelovati koruzno silažo pomeni pet mesecev dela na njivi in le en dan za kakovostno žetev in spravilo.

Koruzna silaža je spravilo energije za dobrobit vaše živine

Spravilo silažne koruze ima neposreden vpliv na pridelek energije in kakovost silažne mase. Pravočasno spravilo ali pravi trenutek spravila ima tako neposreden vpliv na raven mlečne prireje preko celega leta. To dejstvo je zelo pomembno za razumevanje intenzivne prireje mleka.

Zavedati se moramo, da spravilo silažne mase ni samo spravilo velike količine sveže mase, ampak predvsem spravilo energije, ki je najpomembnejša za živino. Energija je prisotna v obeh komponentah rastline, v storžu in seveda tudi v koruznici.

Optimalni čas spravila silažne koruze pomeni enostavno optimalno vsebnost energije glede na zrelost škroba in vlaknine. Ko koruza zori in doseže 30-odstotno vsebnost suhe snovi celotne rastline, se vsebnost energije praktično skoraj ne spreminja več. Zelo pomembna je porazdelitev energije v koruzni rastlini. Če smo pozorni samo na škrob, vemo, da z zrelostjo narašča njegova vsebnost v zrnu in storžu.

Zelo pomembno je, da se zavedamo, da prebavljivost vlaknine (stopnja izkoristka energije iz vlaknine) začne strmo padati pri skupni vsebnosti sušine 37 % in več. Silažna koruza je mešanica energijske in voluminozne krme, zato moramo koruzo požeti, ko sta obe komponenti v optimalnem stanju. Nujno je požeti koruzo, ko je vsebnost sušine celotne rastline med 30 in 37 %. Samo takšno stanje zrelosti rastline je garancija, da bomo z njive odpeljali največ energije in da bomo v procesu kisanja in konzerviranja silaže ohranili največ razpoložljive energije.

Vsebnost sušine je ključni dejavnik kakovosti

Optimalna sušina koruze ob žetvi je torej 30-37 %, takrat dobimo največjo vsebnost energije!

Če je sušina previsoka:

• slabo tlačenje silažne mase, naknadna fermentacija (gretje) in kvarjenje na zraku (kvasovke) – slabša okusnost in ješčnost,
• slaba prebavljivost vlaknine.

Če je sušina prenizka:

• tveganje izgub in iztekanja silažnega soka,
• prenizka vsebnost škroba,
• zakisanost in neokusnost silaže.

Ko ima koruza sušino od 30 % do 37 %, sta vsebnost škroba in prebavljivih vlaknin v optimalnem razmerju. Skladiščenje v silosu je tako enostavno in učinkovito. Proces kisanja (fermentacije) poteka pravilno, vsebnost energije v celi rastlini je v razponu od 30 do 35 % sušine bolj ali manj stalna.

Zelo pomembna je kakovostna fermentacija. Kakovostno zaprt silos pomeni možnost dobrega skladiščenja že spravljene energije, ne pa njenega povečanja. Dejstvo je, da pri prenizkih sušinah pod 28 % in previsokih nad 40 % v silažni masi v obeh primerih izgubljamo energijo. Pri sušinah nad 40 % ne moremo ohraniti energije, ki jo zagotavlja celotna rastlina. Naknadna fermentacija takšne silaže je lahko resen problem, če tlačenje ni zadostno, in je odlično gojišče za razvoj silažne plesni (Penicillium roqueforti), ki pa povzroča zdravstvene težave pri reji krav.

Zaključimo lahko, da je bolje začeti z žetvijo koruze pri 30 % sušini in jo končati pri 33 % sušini, kot pa začeti žeti pri 37 % sušini in končati prepozno pri previsoki sušini čez 40 %.

Optimalna vsebnost sušine celotne rastline je med 33 in 35 %, da ohranimo največ energije iz storža in odlično prebavljive koruznice. Pomembna lastnost koruznice je tudi efekt stay green, ki je prisoten pri vseh sodobnih silažnih hibridih.

Kako določiti pravilen čas žetve?

Še vedno je za določanje sušine cele rastline najboljša metoda spremljanje zrelosti zrna in mlečne črte. Suha snov cele rastline je med 30 in 37 %, ko je mlečna črta na 1/2 do 2/3 zrna. Mlečna črta namreč ločuje mehki endosperm (vosek) in trdi edosperm (škrob). Optimalni čas žetve je, ko imajo storži nekje 45-50 % sušino. Ko mlečne črte ne vidimo več na storžu, je optimalni čas spravila že mimo oziroma smo prepozni.

Priporočljivo je, da njivo dva do tri tedne pred načrtovano žetvijo pregledamo, prelomimo storž in preverimo pozicijo mlečne črte na zrnu. Če je mlečna črta na 1/3 zrna, je koruza že skoraj primerno zrela za žetev. Optimalni čas spravila je, ko je mlečna črta med 1/2 in med 2/3 zrna.

Kako je z višino in dolžino rezi pri žetvi?

Višina rezi

Običajno je okrog 10 – 15 cm nad tlemi. Lahko se odločimo za višjo žetev, okrog 30 – 50 cm visoko. S tem zvišamo vsebnost sušine, povečamo delež zrnja, izboljšamo prebavljivost in energijsko vrednost silaže. Tvegamo pa motnje v delovanju vampa, ker taka silaža vsebuje manj vlaknine. V obrok moramo vključiti drugo voluminozno krmo (ovelo silažo ali seno). Višja žetev se priporoča predvsem zaradi higiene same krme (zemlja, klostridiji, mikrotoksini).

Dolžina rezi

Odvisna od zrelosti rastline in vrste silokombajna.

Pri sušini 300 – 350 g /kg SS

• brez drobilnih valjev – dolžina rezi 0,9 – 1,0 cm
• z drobilnimi valji – dolžina rezi 1,2 – 1,9 cm

Sušina nad 350 – 400 g/kg SS – nujno drobilnik zrnja – če ga ni je dolžina max. 0,65 cm, kar pa ni ugodno za prebavo vlaknine v vampu.

Namolsti veliko mleka pomeni pridelati kakovostno silažno koruzo

Koruza je ena redkih rastlin, ki ima istočasno dva različna vira nujno potrebne energije, pomembne za prežvekovalce; škrob in vlaknino. Škrob je vir hitro dostopne energije in po vsebnosti zelo malo niha. Energija iz vlaknine je za govedo zelo pomembna predvsem zaradi vzdrževanja delovanja vampa (prežvekovanje). Prispeva pa tudi zelo pomemben delež skupne energije za prežvekovalce.

Za skupno energijsko vrednost koruzne silaže je dobra prebavljivost vlaknine vsaj toliko pomembna kot vsebnost škroba v storžu. Kakovostna vlaknina ima namreč tudi neposreden vpliv na vsebnost maščobe v mleku in ob dobrem delovanju vampa odpravlja pojave acidoz.

Izbira koruznih hibridov z večjo prebavljivostjo vlaknine je vedno dobra izbira za rejce

Evropski rejci govedi (mlečna in mesna reja) so ugotovili, da so med koruznimi hibridi bistvene razlike glede agronomske in hranilne vrednosti. Hranilna vrednost in pridelek sta postala ključna parametra, na osnovi katerih se pridelovalci silaže in rejci govedi odločijo za nakup semena.

Limagrain je vodilno evropsko podjetje v žlahtnjenju silažne koruze, ki je sposobno zadovoljiti najvišje zahteve po visoki hranilni vrednosti koruze.

Žlahtnitelji se zavedajo, da mora silažna koruza rejcem prinašati dobiček z najboljšim genetskim potencialom hibridov z višjo energetsko vrednostjo silaže (vlaknine in škroba), ki jo imajo v krmnem obroku za svoje živali. Zato vsak nov hibrid najprej več let natančno preverjajo v obširni mreži poljskih poskusov.

Hibridi, ki dajo odlične rezultate na polju (osnovna zahteva) in so odlične kakovosti (dodana vrednost), so po nadaljnjih testiranjih prebavljivosti kasneje označeni kot najboljši za krmo živali. Edino hibridi, ki zadostijo vsem strogim zahtevam, kasneje dobijo oznako LG “Animal Nutrition”. Seme prepoznamo tako, da ima na vreči logotip LG “Animal Nutrition”. Oznaka LGAN označuje seme, ki zagotavlja pridelek najboljše silaže v Evropi. Limagrain je edino semenarsko podjetje, ki s pečatom na vreči jamči za visoko kakovost svojih silažnih hibridov.

Enostavno prepoznati in izbrati!

Prednosti, ki jih prinašajo hibridi LGAN, izhajajo iz hranilne vrednosti silaže, ki ima visoko vsebnost škroba in boljšo prebavljivost vlaknine od ostalih hibridov.

To ima pozitiven vpliv na:

• zauživanje večje količine silaže pri živalih,
• večjo prirejo mleka,
• večjo kakovost mleka,
• boljše zdravje živali,
• dobiček pri reji.

Zaključek

Čas je, da se močno zavedamo pomena termina spravila silažne koruze, ki je bistven za donosnost reje govedi preko celega leta. Pri novih silažnih hibridih z oznako LGAN je čas spravila pomemben za polno izkoriščenost njihovega genetskega potenciala, ki omogoča boljšo prebavljivost vlaknine za prežvekovalce.

Prepričani smo, da bodo pridelovalci in rejci ob optimalnem času spravila omenjenih silažnih hibridov ugotovili dodano vrednost, ki jo prinašajo v prireji mleka in mesa. Nova znanstvena odkritja žlahtniteljev tako prinašajo novo dodano vrednost v reji živali, ki jo za razvoj vsi tako močno potrebujemo.

Vir članka: Kmetijski inštitut Slovenije

The post Kako se pravilno lotiti koruzne silaže? appeared first on Gorenc.