Kako evropski državljani danes gledajo na kmetijstvo, razkriva najnovejša raziskava Eurobarometra, ki ponuja zanimiv vpogled v stališča javnosti.

Eurobarometer – ogledalo evropskega javnega mnenja

Eurobarometer je instrument Evropske unije za merjenje javnega mnenja, ki ga vodi Evropska komisija. Gre za redne ankete, ki se izvajajo v vseh državah članicah EU in spremljajo, kako državljani doživljajo evropsko politiko, družbene spremembe in aktualne izzive. Raziskave Eurobarometra že desetletja služijo kot pomemben vir informacij za oblikovanje politike, saj omogočajo vpogled v razmišljanje prebivalcev različnih držav, starostnih skupin in družbenih okolij.

Posebne raziskave so namenjene tudi področju kmetijstva in skupne kmetijske politike (SKP), ki ostaja ena najstarejših in finančno najobsežnejših politik EU.

Visoka stopnja prepoznavanja skupne kmetijske politike

Rezultati najnovejše raziskave kažejo, da je zavedanje o skupni kmetijski politiki med Evropejci visoko. Raziskava Eurobarometer kaže, da je skupna kmetijska politika med Evropejci dobro prepoznana – kar 78 % vprašanih navaja, da je s politiko seznanjenih, kar predstavlja najvišjo raven prepoznavnosti v zadnjih letih. To je pomembno tudi z vidika legitimnosti politike, saj pomeni, da državljani prepoznavajo njen obstoj in vlogo.

Kar 92 % Evropejcev meni, da sta kmetijstvo in razvoj podeželja ključna za prihodnost Evropske unije, kar kaže na visoko stopnjo družbenega zavedanja o vlogi pridelave hrane, varovanja okolja in ohranjanja poseljenosti podeželja. Takšno stališče potrjuje, da javnost kmetijstvo dojema kot dejavnost, ki presega okvir proizvodnje hrane. Gre za temelj stabilnosti, razvoja podeželja in upravljanja naravnih virov.

Kmetijstvo kot strateška dejavnost

Ena najbolj izrazitih ugotovitev raziskave je, da velika večina Evropejcev meni, da je kmetijstvo ključnega pomena za prihodnost EU. Državljani poudarjajo pomen:

• zanesljive oskrbe s hrano,
• stabilnosti prehranske verige,
• ohranjanja podeželskega prostora,
• varovanja okolja in krajine.

Takšen odziv odraža širše zavedanje o tem, da kmetijstvo ni le gospodarska dejavnost, temveč strateški sektor, ki vpliva na kakovost življenja vseh prebivalcev.

Okolje in trajnost v ospredju pričakovanj

Raziskava potrjuje, da Evropejci od kmetijske politike pričakujejo močan poudarek na trajnosti. Med najpogosteje izpostavljenimi cilji so:

• varovanje naravnih virov,
• zmanjševanje vplivov na okolje,
• prilagajanje podnebnim spremembam,
• spodbujanje okolju prijaznih praks.

Več kot polovica vprašanih (56 %) meni, da je trenutna raven finančne podpore kmetijstvu ustrezna, kar kaže na razmeroma stabilno javno podporo obstoječemu modelu financiranja kmetijske politike. Javnost torej razume povezavo med subvencijami in družbenimi koristmi, kot so čistejše okolje, varovanje tal in ohranjena biotska raznovrstnost.

Pričakovanja glede cen in kakovosti hrane

Ob okoljskih vprašanjih ostaja pomembna tudi tema dostopnosti hrane. Državljani poudarjajo, da mora politika prispevati k:

• stabilni oskrbi s kakovostno hrano,
• razumnim cenam za potrošnike,
• pravičnejšemu položaju kmetov v prehranski verigi.

To razkriva zanimivo ravnotežje med pričakovanji. Evropejci želijo trajnostno pridelavo, a hkrati cenovno dostopno hrano. Prav v tem prostoru se pogosto odpirajo razprave o stroških pridelave, subvencijah in pravični porazdelitvi vrednosti v verigi od njive do mize.

Takšna pričakovanja javnosti postavljajo pred kmete zahtevno nalogo: zagotavljati kakovostno in cenovno dostopno hrano ter hkrati slediti vedno višjim okoljskim standardom.

Podpora mladim in razvoju podeželja

Rezultati raziskave kažejo tudi na podporo ukrepom, ki spodbujajo vključevanje mladih v kmetijstvo. Državljani prepoznavajo pomen generacijske obnove ter razvoja podeželskih območij. To je še posebej relevantno za države, kot je Slovenija, kjer staranje nosilcev kmetij postaja resen strukturni izziv.

Kaj pomenijo rezultati za slovenske kmete

Čeprav raziskava odraža mnenje evropskih državljanov kot celote, imajo njeni rezultati neposreden pomen tudi za slovensko kmetijstvo. Stališča javnosti namreč vplivajo na usmeritve skupne kmetijske politike, oblikovanje razpisov, okoljskih zahtev in podpornih shem.

Visoka podpora kmetijstvu pomeni, da javnost prepoznava pomen domače pridelave hrane, stabilnosti oskrbe in varovanja krajine. Obenem pa poudarjeni okoljski cilji nakazujejo, da bodo trajnostne prakse tudi v prihodnje ostale v središču politike in podpor.

Povzetek

Najnovejši Eurobarometer potrjuje, da evropski državljani kmetijstvu pripisujejo velik pomen. Prepoznavajo njegovo vlogo pri zagotavljanju hrane, ohranjanju podeželja in varovanju okolja. Takšna stališča so pomemben signal tako za odločevalce v političnem prostoru kot za kmete, saj kažejo, da je prihodnost evropskega kmetijstva tesno povezana z ravnotežjem med produktivnostjo, trajnostjo in pričakovanji družbe.

Viri:

• Evropska komisija – Eurobarometer: Public opinion on agriculture and the CAP (europa.eu);
• European Parliament – Special Eurobarometer on EU citizens and agriculture (europa.eu);
• Wikipedia – Eurobarometer (wikipedia.org).

The post Kaj kaže najnovejši Eurobarometer o kmetijstvu v EU appeared first on Gorenc.

Ta zakon predstavlja pomembno prelomnico v varstvu okolja in gospodarjenju zemljišč ter zapira dolgoletno vrzel v evropski zakonodaji, ki je doslej tlom dajala le posredno pravno zaščito v okviru drugih uredb (npr. voda, zrak, narava).

Zakaj je zdravje tal tako pomembno?

Tla so ena ključnih naravnih dobrin za kmetijstvo, saj neposredno vplivajo na rodovitnost, sposobnost zadrževanja vode, odpornost rastlin proti stresom in boleznim ter dolgoročno produktivnost kmetijskih površin. Po ocenah Evropske komisije več kot 60 % tal v EU ni v zdravem stanju, pri čemer degradacija tal – zaradi erozije, zbitosti, onesnaženja ali izpada organskih snovi – neposredno ogroža prehransko varnost, biotsko raznovrstnost in odpornost agroekosistemov na podnebne spremembe.

Do zdaj so bile v okviru EU sprejete številne politike, ki vplivajo na dobrobit tal, vendar ni obstajal poseben, celovit pravni okvir, ki bi sistematično spremljal in izboljševal zdravje tal po celotni EU. Nova direktiva to spreminja.

Kaj prinaša nova direktiva EU o zdravju tal?

Glavni namen nove direktive je vzpostaviti enoten sistem spremljanja in ocenjevanja tal v vseh državah članicah EU ter s tem izboljšati podatke, znanje in odločanje o zdravju tal. Ključni elementi so:

1. Sistem spremljanja tal
   Države članice morajo vzpostaviti sisteme za redno spremljanje stanja tal glede na njihove fizikalne, kemične in biološke značilnosti. To pomeni, da bodo morale zbirati podatke o strukturi tal, vsebnosti organskih snovi, zbitosti, eroziji, vsebnosti onesnaževal, biotski raznovrstnosti in drugih kazalnikih stanja tal ter jih poročati Evropski komisiji.
2. Uporaba znanstveno utemeljenih metod
   Direktiva predvideva uporabo metodologij, ki zagotavljajo primerljive in kakovostne podatke po različnih državah članicah. To odpira vrata za razvoj in uporabo novih tehnologij – tudi digitalnih orodij in modelov, ki lahko kmete in upravljavce tal podpirajo tako pri ocenjevanju kot tudi pri odločanju glede ukrepov v praksi.
3. Fokus na odpornosti tal
   Zakon ne določa strogo zavezujočih kazalcev ali prepovedi za kmete, temveč predvsem usmerja in spodbuja ukrepe, ki povečujejo odpornost tal in zmanjšujejo tveganja degradacije. Države članice so pozvane k zagotavljanju neodvisnih nasvetov, izobraževanj in podpore zemljiščem, vključno s praktičnimi priporočili in finančno pomočjo tam, kjer je to potrebno.
4. Upravljanje onesnaženih površin
   Direktiva uvaja obveznost sistematičnega ravnanja z onesnaženimi tlemi. Kar pomeni, da bodo morale države članice identificirati območja, kjer obstaja resno tveganje za zdravje ljudi ali okolja, ter uvesti ustrezne ukrepe za njihovo sanacijo ali zmanjšanje tveganj.

Kaj to pomeni za kmete in za gospodarjenje z zemljo?

Čeprav nova direktiva ne prinaša neposrednih novih omejitev za kmete (npr. prepovedi določenih ukrepov ali dodatnih dovoljenj), ima pomembne implikacije za prakso in upravljanje zemljišč:

• Boljši podatki in svetovanje: z rednim spremljanjem stanja tal bodo kmetje lažje razumeli, kako se tla spreminjajo skozi čas in kateri dejavniki jih poslabšujejo ali izboljšujejo, kar omogoča bolj ciljano rabo dobrih praks (npr. kolobarjenje, zastirke, organske snovi).
• Podpora pri trajnostni kmetijski praksi: države članice bodo morale ponujati znanje, usposabljanje in podporo pri uporabi trajnostnih praks, ki tlom pomagajo ostati zdrava in produktivna.
• Večja vidnost in dostopnost informacij: z evropsko bazo podatkov in usklajenimi metodologijami bodo informacije o zdravju tal bolj dostopne in uporabne tudi za lokalne svetovalne službe in kmete pri načrtovanju gospodarjenja.
• Podpora za inovacije: Direktiva spodbuja uporabo sodobnih pristopov za spremljanje tal – od digitalnih orodij do projektov, ki povezujejo podatke in obstoječe prakse, kar lahko pomeni boljše upravljanje tal tudi na ravni posameznega gospodarstva.

Direktiva in dolgoročni cilji EU

Nova direktiva je del širšega evropskega prizadevanja za trajnostno upravljanje naravnih virov in uresničevanje ciljev Evropskega zelenega dogovora, ki si med drugim prizadeva, da bi do leta 2050 vsa tla v EU dosegla stanje, ki je dobro ali vsaj zadovoljivo. To vključuje zmanjšanje erozije, več organskih snovi v prsti, manjšo rabo nevarnih snovi ter boljše upravljanje tal v kontekstu podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti.

Nova direktiva pomeni tudi, da bo zdravje tal postal merljiv, spremljan in primerljiv parameter v EU, kar je ključno za dolgoročno stabilnost agroekosistemov, učinkovitost pridelave in trajnostno gospodarjenje zemljišč.

Nova evropska direktiva o zdravju tal predstavlja pomembno novost, ki bo med drugim izboljšala znanje, spremljanje in podporo pri upravljanju zemljišč, ne le za politike in znanstvenike, ampak tudi za kmete in upravljalce zemljišč.

S tem EU postavlja tla v osredje trajnostnih politik ter odpira prostor za bolj informirane in trajnostno naravnane kmetijske odločitve – kar je v času podnebnih sprememb, degradacije tal in pritiskov na pridelavo hrane ključnega pomena.

Viri:
– Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Nova direktiva EU o zdravju tal,
– AI4SoilHealth – Europe Adopts its First Soil Health Law,
– European Environmental Bureau – European Parliament seals the deal of first-ever EU law on soils.

The post Nova direktiva EU o zdravju tal: kaj to pomeni za kmete appeared first on Gorenc.

Kakšni so evropski ekosistemi?

Evropski ekosistemi – od gozdov, rek in jezer do kmetijskih zemljišč, urbanih zelenih prostorov in tal – tvorijo varnostno mrežo, ki nas ščiti pred ekstremnimi podnebnimi vplivi in nam zagotavlja bistvene ekosistemske storitve, kot so opraševanje poljščin, ustvarjanje tal, sekvencija ogljika in shranjevanje ter še veliko več.

Dostop do narave je bistven za naše fizično in duševno zdravje.

Medtem ko se še naprej borimo proti covidu-19 in posledicam za svetovno gospodarstvo, se moramo še vedno zavedati dveh svetovnih kriz, ki ogrožata naš obstoj: podnebje in krizo biotske raznovrstnosti. Ti krizi sta namreč v celoti povezani. Izguba naravnih habitatov izriva prostoživeče živali iz naravnih območij in jih potiska bliže urbanim naseljem, povečuje tveganje za prenos virusnih bolezni in pojav (novih) pandemij.

Podnebne spremembe pospešujejo uničevanje naravnega sveta s sušami, poplavami, vročinskimi valovi in požari. Izguba biotske raznovrstnosti in nevzdržna uporaba zemljišč ovirata sposobnost narave za prilagajanje podnebnim spremembam in shranjevanje ogljika. Logično je, da je treba tudi rešitve za krizo zdravja, podnebja in biotske raznovrstnosti med seboj povezati.

Splošna resnost posledic podnebnih sprememb v Evropi. Rdeča (temnejša) barva pomeni zelo resno, med tem ko modra (svetlejša) barva pomeni (naj)manj resno stanje posledic. Za območja s sivo barvo ni podatka.

Vendar pa so evropski ekosistemi pod vse večjim pritiskom. Prva evropska ocena ekosistema, ki zajema države članice EU (EU-27) in Združeno kraljestvo, kaže, da ekosistemi trpijo zaradi vse večjega vpliva podnebnih  sprememb in onesnaževanja s hranili. Izgubljeni so zaradi sprememb in intenzivnosti rabe zemljišč.

Biotska raznovrstnost se postopoma nadomešča z vrstami, ki niso domače, zlasti na travinjih in mestnih območjih. Ker so ekosistemi uničeni, tudi dobava njihovih bistvenih storitev upada. Takšno stanje pa postaja drago za naše gospodarstvo in za naše dobro počutje.

Kaj je ekosistem, kaj stanje in kaj status ekosistema?

Ekosistem je dinamični kompleks rastlinskih, živalskih in mikroorganizmskih skupnosti ter njihovega okolja, ki deluje kot celovita funkcionalna enota.

V oceni ekosistema EU so analizirali naslednje ekosisteme: urbane ekosisteme, agroekosisteme (poljščine/njive in travinja), gozdove, vroča območja (puščave) in grmičevja, redka vegetacijska zemljišča (plaže, sipine, skalnata območja v gorah), reke in jezera ter morske ekosisteme.

Ekosistem je dinamični kompleks rastlinskih, živalskih in mikroorganizmskih skupnosti ter njihovega okolja, ki deluje kot celovita funkcionalna enota.

Meje med vrstami ekosistemov je pogosto težje risati, kot kaže naša preprosta klasifikacija.

V oceni ekosistema EU je bil uporabljen informacijski sistem (Corine Land Cover) za razvrščanje (na podlagi klasifikacije habitatov EUNIS¹) in kartacijo ekosistemov, vendar so bile za mokrišča, poplavne ravnice in mestna območja prav tako narisane posebne meje. Različni ekosistemi zajemajo celotno ozemlje EU.

Stanje ekosistema je fizikalna, kemična in biološka kakovost ekosistema v določenem trenutku. Drugi izrazi, ki se uporabljajo, so celovitost ekosistema ali zdravje ekosistema.

Dobro stanje ekosistema pomeni, da je ekosistem v dobrem fizičnem, kemijskem in biološkem stanju ali dobre fizikalne, kemijske in biološke kakovosti s sposobnostjo samoreproduciranja in samoobnavljanja, pri katerem sestava, vrsta, struktura in ekološke funkcije ekosistema niso okvarjene.

Status je opredeljen za nekatere ekosisteme, ki so zajeti v zakonodaji EU: ohranitveni status v direktivi o habitatih, ekološki status v okvirni direktivi o vodah in okoljski status v okvirni direktivi o morski strategiji z gradientom zakonsko opredeljenih statusnih kategorij.

Kaj so ekosistemske storitve?

Ekosistemske storitve so prispevki ekosistemov h gospodarskim, socialnim, kulturnim in drugim koristim, ki jih ljudje izpeljejo iz ekosistemov. Opraševanje, zagotavljanje hrane, lesa in čistega zraka, filtriranje vode, sekvencija ogljika in shranjevanje, rekreacija na osnovi narave so vse ekosistemske storitve.

Navedene opredelitve so določene v zgoraj navedenih direktivah EU (za status ekosistema) in v Uredbi (EU) 2020/852² Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za lažje trajnostne naložbe.

V celoti so v skladu s sistemom ZN za okoljskoekonomsko računovodstvo (UN-SEEA)³.

Za zdrav in naravi prijazen ekosistem moramo poskrbeti vsi – tako kmetje kot urbano prebivalstvo.

»Ohranjanje in obnavljanje našega ekosistema mora usmerjati celotno naše delo. Določiti moramo nove standarde za povezavo biotske raznovrstnosti med trgovino, industrijo, kmetijstvom in gospodarsko politiko.« (Uršula van der Leyen, predsednica Evropske komisije)

Kartiranje in ocenjevanje ekosistemov in njihovih storitev (MAES⁴) je pobuda Evropske komisije in držav članic EU za povečanje našega znanja o ekosistemih in njihovih storitvah v Evropi. MAES je zagotovil skladen analitični okvir za oceno ekosistemov EU. ESMERALDA⁵ (projekt Obzorje 2020) in INCA (pobuda EU za ekosistemsko računovodstvo), sta prispevala k analitičnemu okviru za ekosisteme.

Vse države članice EU so se ukvarjale s kartiranjem in ocenjevanjem ekosistemov ter njihovih storitev na svojih ozemljih.

Ocena ekosistemov EU je analiza pritiskov in stanja prizemnih, sladkovodnih in morskih ekosistemov ter njihovih storitev z uporabo enotne, primerljive metodologije, ki temelji na evropskih podatkih glede na izhodiščno leto 2010.

Ocena zajema celotno zemljišče EU in Združenega kraljestva ter pripadajočih morskih regij. Oceno ekosistema izvajajo Skupni raziskovalni center, Evropska agencija za okolje in Evropski tematski centri za biološko raznovrstnost in urbane, kopenske ter talne sisteme. Povzetek za oblikovalce politik je sinteza znanstvenega poročila⁶.

Ekosistem mokrišč (močvirja, jezera, reke) in morski ekosistem pomembno vplivata na biotsko raznovrstnost, ki jo moramo za vsako ceno obdržati in jo tudi izboljšati.

Evropska strategija in zeleni dogovor

Pred več kot enim letom je Komisija predstavila evropski zeleni dogovor: nova strategija evropske rasti za povezovanje okoljske, gospodarske in socialne trajnosti.

Strategija za razvoj trajnostne in zelene infrastrukture, obnovljive energije, zelenih mest in bolj zdravega podeželja, zelenih proizvodov in storitev, trajnostnega kmetijstva in hrane, čistega prometa in inovacij.

Ta strategija za zeleni prehod je od takrat postala načrt za okrevanje od pandemije covid-19.

Gozdovi ali gozdni ekosistem so »pljuča« našega planeta. Ohranimo jih čim bolj nedotaknjene, saj so eden ključnih zaveznikov v borbi proti podnebnim spremembam.

Strategija EU za biotsko raznovrstnost za leto 2030 je v središču evropskega zelenega dogovora. Gre za celovit, ambiciozen in dolgoročni načrt za zaščito narave in njenih ekosistemov. Cilj je, da se evropska biotska raznovrstnost postavi nazaj na noge oz. ponovno oživi do leta 2030, vključno s pravno zavezujočimi cilji za obnovo, ki jih bodo še naknadno predlagali.

Obnova ekosistema bo bistvenega pomena za zagotavljanje rešitev za podnebno, biotsko raznovrstnost in dobro počutje ljudi do leta 2030. Obnavljanje agroekosistemov bo povečalo njihovo naravno produktivnost in odpornost na podnebne spremembe, podprlo bolj zdravo prehrano in pomagalo pri diverzifikaciji delovnih mest na podeželju.

Obnavljanje gozdov, mokrišč, obalnih in morskih ekosistemov nam bo pomagalo ublažiti in prilagoditi se na vplive podnebnih sprememb in naravnih nesreč, kot so nevihte, poplave in suše.

Obnavljanje tal v dobro stanje bo izboljšalo njihovo plodnost, shranjevanje ogljika in zmogljivost urejanja vode. Zaradi obnavljanja urbanih ekosistemov bodo naša mesta bolj zdrava za življenje in bolj odporna na podnebne spremembe.

Znanstveniki morajo zdaj uporabiti rezultate prve ocene ekosistemov EU za razvoj orodij in podatkov za določanje krajev, kjer se ekosistemi degradirajo, in dati prednost njihovi obnovi.

»Ko izgubimo gozdove, ne samo, da izgubimo tudi veliko zelenega prostora ali naravnega habitata, ampak v boju proti podnebnim spremembam, izgubimo tudi enega najbolj ključnih zaveznikov.« (Uršula van der Leyen, predsednica Evropske komisije)

Enkrat v generaciji imamo priložnost, da sprejmemo zeleni prehod in se iz te zdravstvene krize pripravimo na trajnostno prihodnost. ZN so to desetletje že razglasili za desetletje omejevanja ekosistemov. Upamo in pričakujemo, da se bodo predvsem svetovne velesile uspešno dogovorile o ambicioznih globalnih ciljih biotske raznovrstnosti. Izkoristiti moramo to priložnost, da se odločimo za naše skupno okrevanje – nas ljudi in našega planeta.

Pomembna sporočila in izsledki evropske strategije in zelenega dogovora

• Ohraniti in obnoviti moramo ekosisteme EU, da bi zagotovili njihove bistvene ekosistemske storitve.
• Učinkovito izvajanje okoljske zakonodaje in politike lahko pomaga pri zmanjšanju pritiskov in izboljšanju stanja ekosistema.
• Škodljivi vplivi podnebnih sprememb in invazivnih tujezemeljskih vrst na ekosisteme se povečujejo.
• Izboljšanje stanja ekosistemov v širši pokrajini z zmanjšanjem pritiskov na biotsko raznovrstnost lahko pomaga izboljšati status zaščitenih habitatov in vrst znotraj ter zunaj območij Nature 2000 in povečati njihovo povezljivost.
• Pritiski na gozdove ostajajo visoki in omajajo dobro stanje gozdov.
• Kmetijska biotska raznovrstnost in tla, ki sta bistveni sredstvi za kmete, še naprej upadata.
• Mokrišča ostajajo v slabem stanju. Kemijska kakovost rek in jezer se je izboljšala, vendar splošni napredek pri doseganju dobrega ekološkega statusa še vedno ni zadosten.
• Velike vrzeli v podatkih predstavljajo ovire za oceno stanja morskega ekosistema.
• Rešitve, ki temeljijo na naravi v mestih, lahko pomagajo izboljšati kakovost življenja v mestih, hkrati pa zmanjšati negativne vplive na druge ekosisteme in izboljšati urbano biotsko raznovrstnost.
• 10. EU potrebuje bolj učinkovito izvajanje mreže za opazovanje biotske raznovrstnosti in bolj dosledno poročanje o stanju ekosistema.

Vir članka:
www.op.europa.eu

The post Kaj je ekosistem, njegovo stanje in storitve? appeared first on Gorenc.