Prispevki

Ozimna žita: najboljše prakse za setev - Gorenc.si

Ozimna žita – najboljše prakse za setev

/in /by

Ozimna žita, kot so pšenica, rž, ječmen in oves, za pravilno setev in načrtovanje potrebujejo poznavanje optimalnih pogojev za uspešno rast. Za dober donos je pomembno upoštevati nekatere ključne dejavnike, kot so pravilna izbira semena, primerni pogoji setve, skrb za tla in zimska odpornost pridelkov.

Izbira sorte in pogoji za setev

Pri setvi ozimnih žit je bistveno, da izberemo sorte, ki so prilagojene našim zimskim pogojem. Pomembno je sejati sorte, ki so odporne na nizke temperature in sposobne preživeti zimo pod snegom. Zimska pšenica in rž na primer najbolje uspevata pri setvi konec septembra do začetka oktobra. Pravilno izbiro semena lahko podkrepimo s podatki iz lokalnih raziskav ali preizkušene sorte, ki so prilagojene specifičnim podnebnim razmeram.

Ozimna žita: najboljše prakse za setev - Gorenc.si

Koristi snega in nizkih temperatur

Sneg zagotavlja vlago in izolacijo, kar zmanjšuje tveganje za zimsko poškodbo rastlin, medtem ko nizke temperature uničujejo škodljivce in patogene. Mlade rastline pa sneg ščiti pred ekstremnimi vremenskimi pogoji. S taljenjem snega se spomladi sprošča potrebna vlaga v tla, kar omogoča, da rastline hitreje začnejo z rastjo. Ekstremno nizke temperature pomagajo tudi pri uničevanju škodljivcev in patogenov, kar zmanjšuje tveganje za bolezni v novi sezoni .

Vlaga in padavine

Pšenica je izjemno prilagodljiva glede na različne količine padavin, saj uspeva na območjih z letnimi padavinami med 250 in 1.750 mm. Enakomeren vir vlage skozi celotno rastno sezono je bistven za njeno rast. Koreninski sistem pšenice je lahko globok do 1,5 metra, pri čemer kar 70 % potrebne vode črpa iz zgornje polovice korenin. Največjo porabo vode, ki znaša do 8 mm na dan, ima pšenica med razvojem zrnja. Zato je v tem obdobju za optimalen pridelek res potrebna ustrezna zaloga vlage. Natančno spremljanje vlage v tleh med celotno rastno sezono je pomembno, saj lahko pravočasno namakanje ali zaščita pred sušo bistveno vplivata na kakovost in količino pridelka.

Priprava tal in setvena gostota

Tla pred setvijo pravilno pripravimo. Setev ozimnih žit zahteva dobro prezračena tla, ki rastlinam ponujajo osnovo za optimalno razvit in močan koreninski sistem. Sejati je treba na globino od 1 do 1,5 centimetra, kar omogoča kalitev in zaščito semena pred mrazom.

Prav tako je pomembno, da je setvena gostota ustrezna. Za ozimno pšenico in rž se priporoča približno 23 do 25 rastlin na kvadratni meter, kar ustreza 900.000 do 1.000.000 semen na hektar. Če so pogoji za setev manj ugodni, lahko nekoliko povečamo setveno normo, da zagotovimo boljši pridelek .

Ozimna žita: najboljše prakse za setev - Gorenc.si

Gnojenje in skrb za hranilnost tal

Uporaba fosforja pri setvi ozimnih žit je zelo pomembna za razvoj močnega koreninskega sistema in odpornost rastlin na zimske pogoje. Fosfor izboljšuje sposobnost rastline, da se ukorenini in preživi zimo. Če so tla suha ali v slabšem stanju, je priporočljivo uporabiti fosfor kot del gnojilne mešanice. Hkrati pa je treba paziti, da ne uporabimo preveč dušika, saj lahko preveč dušika zmanjša zimsko odpornost rastlin.

Gnojenje z dušikom in skrb za tla

Za doseganje visokih pridelkov ozimnih žit morajo biti tla dobro preskrbljena s potrebnimi hranili, zlasti z dušikom. Dušik je ključen za razvoj rastline, saj povečuje rast zelenih delov in spodbuja razvoj močnega klasa. V začetnih fazah rasti rastline potrebujejo predvsem fosfor in kalij, medtem ko je večji vnos dušika potreben spomladi, ko rastline začnejo z intenzivno rastjo.

Pri gnojenju z dušikom je pomembno upoštevati omejitve glede njegove uporabe v jesenskem obdobju. Med 1. septembrom in 1. decembrom je dovoljeno gnojenje z največ 40 kg dušika na hektar, zato je priporočljivo, da rastlinam zagotovite osnovno gnojenje s fosforjem in kalijem, medtem ko dušik v večji meri vnesete spomladi.

Gnojenje s prevelikimi količinami dušika lahko poveča tveganje za zimske poškodbe, saj preveč dušika spodbudi prekomerno vegetativno rast, kar zmanjša odpornost rastlin proti mrazu. Priporočljivo je uporabiti dušik v obliki organskih gnojil ali kot del mineralnih gnojil z uravnoteženo vsebnostjo fosforja in kalija, da zagotovite optimalno prehrano rastlin in jih pripravite na zimske razmere.

Vloga mikroorganizmov v tleh: Povečanje plodnosti in zdravja tal - Gorenc.si

Bolezni in varstvo pred škodljivci

Setev ozimnih žit zahteva tudi nekaj previdnosti glede bolezni in škodljivcev, zlasti v zgodnjih fazah rasti. Za preprečevanje bolezni, kot je na primer virus WSMV (virus pšeničnega mozaika in virus ječmenovega mozaika), je priporočljivo, da se držimo priporočenih datumov setve, da se izognemo zgodnjim okužbam. Prav tako je pomembno, da uničimo vse plevele, trave in samonikla žita, ki lahko služijo kot gostitelji škodljivcev. Uporaba kolobarjenja lahko zmanjša tveganje za razvoj škodljivcev in bolezni.

Pravilno shranjevanje pridelkov po žetvi

Pravilno shranjevanje ozimnih žit po žetvi je pomembna faza do kakovostnega pridelka. Zrna je treba hraniti na hladnem in dobro prezračenem prostoru, saj lahko nizke temperature zmanjšajo tveganje za razmnoževanje žuželk. Skladiščenje na optimalni temperaturi bo prav tako pripomoglo k zmanjšanju izgube vlage in ohranjanju hranilne vrednosti žit.

Ozimna žita: najboljše prakse za setev - Gorenc.si

Setev ozimnih žit zahteva premišljeno načrtovanje in skrbno upoštevanje agrotehničnih ukrepov. Pravilna izbira sort, ustrezna priprava tal in uporaba gnojil so bistveni dejavniki za uspeh, spremljanje vremenskih razmer pa zagotavlja optimalne pogoje za rast v zimskem obdobju.

Preberite tudi:
>>> Vloga mikroorganizmov v tleh: Povečanje plodnosti in zdravja tal
>>> Sneg je lahko koristen za pridelek pšenice
>>> Organski nadzor nad škodljivci – ga poznate?
>>> Kolobarjenje – ključ do zdravih tal in obilnega pridelka

Vir:
www.joint-research-centre.ec.europa.eu
www.kgzs.si
www.bioag.com.au

Sneg je lahko koristen za pridelek pšenice

/in /by

Čeprav je sneg, ki pride z nizkimi temperaturami, lahko moteč za naše vsakodnevne dejavnosti, zelo koristi pridelavi ozimne pšenice.

Sneg in mraz sta pomembna za pridelavo pšenice: sneg zagotavlja vlago v tleh, nizke temperature pa odpravljajo bolezni in zagotovijo izolacijo.

Pri pridelavi ozimne pšenice sta sneg in nizke temperature, v številnih pogledih celo koristnejša od dežja!

Učinki nizkih temperatur in snega na pridelavo ozimne pšenice

Nizke temperature lahko uničijo številne škodljive žuželke in patogene

Ekstremno mrzla in zamrznjena tla zmanjšujejo stopnjo preživetja nekaterih škodljivih žuželk, kar ugodno vpliva na pridelke v rastni sezoni.

Če v zimskih mesecih ni mraza, lahko to potencialno povzroči manjši pridelek, zaradi česar se cene žit zaradi težav s pridelavo običajno zvišajo.

Sneg je dober!

Sneg deluje kot izolacijski sloj za rastline in jih ščiti pred ekstremnim mrazom. S snegom, ki prekriva tla, so rastline zaščitene pred poškodbami zaradi mraza in vetrno erozijo.

Poleg tega zamrzovalni cikel vode pomaga mehčati tla, sneg pa ob taljenju zagotovi nekaj spomladanske vlage v tleh. Splošno pravilo je, da 25 cm snega pomeni 2,5 cm ali 25 mm tekoče vode (odvisno od vsebnosti vode snega).

Sneg ima za ozimno pšenico dve prednosti: 1) zagotavlja izolacijo za mlade rastline, ki jih ščiti pred nihanjem temperatur zraka, in 2) spomladi, ko se sneg stopi, zagotavlja vlago v tleh.

Čeprav ima genetika pomembno vlogo pri sposobnosti zimske pšenice, da prenese nižje temperature, lahko nezadostna snežna odeja predstavlja tveganje za vse posajene sorte, zlasti kadar temperature stalno padajo pod ničlo.

Vlaga pripomore k večji rasti korenin ozimne pšenice

Korenine bodo jeseni še naprej rasle počasi, če bo vlage dovolj, kar je pomembno za preživetje rastline čez zimo. V tem času se ozimna pšenica “utrdi” ter določa sposobnost preživetja in zdravje posevka. Padavine, ki padejo v obliki snega, bodo delovale tudi kot izolacijska odeja, ki bo korenine zaščitila pred zimsko pozebo, saj mokra tla zmrzujejo dlje kot suha.

Ena od prednosti vlage v obliki snega je, da se skoraj vsa vlaga prenese v tla in tam ostane kar nekaj časa. Ker je vreme po sneženju mrzlo ali vsaj hladno, bo zelo malo vlage takoj izhlapelo.

Pšenica je prilagodljiva na širok razpon vlažnih razmer

Pšenica raste na območjih z 250-1.750 mm padavin. Za optimalno pridelavo je potreben ustrezen vir vlage skozi vso sezono. Koreninski sistem je lahko globok do 1,5 m, odvisno od vrste tal. 70 % vode izvira iz zgornje polovice koreninskega sistema. Največja poraba je 8 mm/dan med razvojem zrnja.

Drugi vremenski dejavniki, ki lahko škodujejo pridelkom ozimne pšenice

Najbolj škodi cikel zmrzovanja in odmrzovanja pozimi. Kadar so januarja več dni temperature nad lediščem, nastane trajna škoda na nekaterih poljih z ozimno pšenico. Nizke temperature, ki sledijo obdobju odmrzovanja, lahko dodatno povzročijo kopičenje ledu na površini tal in v nekaterih primerih celo dvignejo rastno točko rastline nad površino tal, zaradi česar je rastlina bolj dovzetna za zimsko uničenje.

Ne pozabite tudi na pravilno skladiščenje pšenice (vlaga in temperatura), saj prezračevanje in nizke temperature zmanjšujejo sposobnost razmnoževanja žuželk.

Odvisno od splošnih zimskih temperatur lahko od 3 do 6 centimetrov debela snežna odeja v veliki meri pripomore k preživetju ozimne pšenice. Na poljih z ozimno pšenico, pokritih s snegom, je spomladi na splošno boljši pridelek.

 

Vir:

metos.at