Prispevki

Izkoristite jesenske dni: Ustvarjanje komposta iz odpadnega listja in vrtnih odpadkov

Jesen prinaša s seboj ne le čarobne barve in hladnejše dni, ampak tudi obilico naravnih odpadkov. Kaj če bi vam povedali, da lahko vse to listje, ki krasno obarva vaše dvorišče, spremenite v “črno zlato” za vaš vrt?

Da, prav ste slišali! Padajoče listje in vrtni odpadki se lahko preobrazijo v kompost, dragoceno dobrino, ki vašim rastlinam nudi hranila in izboljša kakovost tal. Naučimo se, kako lahko te jesenske odpadke spremenimo v nekaj, kar bo koristilo vrtu vse leto.

Zakaj kompostirati?

Kompostiranje ne odstranjuje le odpadkov z odlagališč in zmanjšuje porabo vode v gospodinjstvih, temveč proizvaja tudi visoko hranljiv dodatek zemlji, ki izboljšuje drenažo, dodaja življenje in organske snovi zbiti zemlji ter celo pomaga pri preprečevanju nekaterih rastlinskih bolezni.

Kompost - Gorenc.si

Kompost – kako začeti?

Za kompostiranje ne potrebujete posebnih veščin ali skrivnosti. Zadostuje, če sledite dvema preprostima korakoma: 1.) pripravite kup odpadkov in 2.) počakajte leto dni, da se ti razgradijo. Seveda pa obstajajo načini, kako ta proces pospešiti in preprečiti neprijetne vonjave ali prihod škodljivcev.

Priprava kompostnika

Za kompostiranje ni nujno potreben nakup dragih kompostnikov ali posod. Kompostnik je v bistvu le sredstvo za zadrževanje materiala in preprečevanje raztresanja po vrtu. Komercialno se prodajajo plastični kompostniki z vrati, lahko pa si svoj kompostnik enostavno izdelate iz ostankov lesa, rabljenih lesenih palet, zloženih betonskih blokov ali celo iz velikih plastičnih smetnjakov z izvrtanimi luknjami za zračenje. Ključnega pomena je zagotoviti dober pretok zraka in dostopnost za mešanje materialov. To pospeši proces razgradnje. Če nimate prostora ali si ne želite improvizirati, so na trgu na voljo tudi kompostniki, ki so zasnovani za pospešitev kompostiranja, kot so vrtilni kompostniki. Ne glede na vašo izbiro, bodite prepričani, da je vaš kompostnik postavljen na ravno, dobro odcedno površino in na mestu, ki prejema mešanico sonca in sence, da se vzdržuje idealna temperatura za razgradnjo.

Kompost - Gorenc.si

Ustvarjanje komposta

Ključno je odložiti dovolj organskih materialov, da se kup “segreje”. Optimalna velikost kupa je 1 meter visok, širok in globok. Zeleni odpadki vključujejo materiale, kot so pokošena trava, kuhinjski odpadki, odmrle rastline in plevel, ki še ni zasejal semena. Rjavi odpadki pa vključujejo padlo listje, narezane veje, časopisni papir, slamo, papir iz uničevalnika dokumentov in žagovino. Dobre mešanice vključujejo približno dvakrat toliko rjavih materialov kot zelenih.

Kaj dodajati, česa ne

Pomembno je vedeti, kaj je primerno za kompost in česa ne smemo dodajati. Čeprav so meso, kosti, maščobe in mlečni izdelki organski, jih je najbolje izpuščati, saj privabljajo živali in ustvarjajo neprijeten vonj. Prav tako se izogibajte bolnim, z žuželkami okuženim in kemično obdelanim rastlinam ter plevelu, ki je že zasejal semena.

Kompost - Gorenc.si

Kdaj je kompost pripravljen?

Končni kompost bo črn in drobljiv ter z zemeljskim vonjem. Morda boste opazili, da je material na dnu in v sredini kupa pripravljen prej kot na vrhu in straneh, še posebej, če kupa niste obračali.

Uporaba komposta

Kompost je odličen za vključevanje v obstoječo zemljo pred sajenjem nove grede. Je tudi idealen za “površinsko obdelavo” s slojem debeline 0,5 do 0,6 cm čez travnik. Dodajte eno plast debeline 2,5 do 3 cm komposta nad zelenjavni vrt, ko je vse z njega za to sezono odstranjeno, in shranite nekaj vrečk, da jih boste naslednje leto zmešali s substratom za vaše rastline v loncih.

Kompost - Gorenc.si

Morebitne težave

Če imate kup, ki je previsok zaradi rjavih materialov, se bo kup samo usedel. Dodajte nekaj zelenih materialov, da ga “napolnite” z dušikom. Če je kup videti sluzast in diši po metanu, je verjetno preveč zelenih. Vmešajte več rjavih.
Z uporabo teh preprostih nasvetov lahko izkoristite odpadno listje in vrtni odpad, da ustvarite bogat, hranilen kompost za vaš vrt. Ne samo, da boste reciklirali in varčevali z denarjem, temveč boste izboljšali tudi zdravje in plodnost vaše zemlje. Jesen je popoln čas, da začnete!

Kompost: ključ do trajnostnega vrtnarjenja in filozofije “nič odpadkov”

V današnjem svetu, v katerem je trajnostno življenje postalo nujno, ima kompostiranje pomembno vlogo. Z recikliranjem kuhinjskih odpadkov, vrtnih obrezkov in odpadlega listja se ne zmanjšuje le količina odpadkov, ki končajo na odlagališčih. S tem tudi aktivno prispevamo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, saj gnitje organskih materialov na odlagališčih proizvaja metan, močan toplogredni plin. Kompostiranje ni le dejanje v prid okolju, ampak tudi zmogljivo orodje v gibanju “zero waste” ali “nič odpadkov”, saj spodbuja krožno gospodarstvo, v katerem je odpadek za en proces surovina za drugi.

Poleg tega kompost izboljša strukturo tal, spodbuja zdravje in rast rastlin ter pomaga ohranjati vodo, kar zmanjšuje potrebo po umetnih gnojilih in pesticidih ter tako podpira biotsko raznovrstnost. Vključitev kompostiranja v naše vsakdanje navade je korak k večji samooskrbi, manjši odvisnosti od industrijskih sistemov in krepitvi lokalnih ekosistemov. S tem ne prispevamo samo k ohranjanju naravnih virov, ampak tudi k vzgoji zavednih generacij, ki bodo spoštovale naravne cikle življenja in smrti v naravi.

Vir:

www.pennlive.com

 

V decembru obeležujemo svetovni dan tal

Da bi opozorili na pomen zdravih tal in se zavzeli za trajnostno upravljanje z njimi, vsako leto 5. decembra obeležujemo svetovni dan tal.

Letošnji slogan svetovnega dne tal je »Tla, kjer se hrana začne«

Mednarodna zveza za znanost o tleh (IUSS) je leta 2002 predlagala uvedbo svetovnega dne tal. FAO je pod vodstvom Kraljevine Tajske in v okviru globalnega partnerstva za tla podprla uradno vzpostavitev svetovnega dneva tal kot globalne platforme za ozaveščanje. Konferenca FAO je junija 2013 soglasno podprla svetovni dan tal in zahtevala uradno sprejetje na 68. generalni skupščini ZN. Generalna skupščina ZN se je decembra 2013 odzvala in določila 5. december 2014 za prvi uradni svetovni dan tal.

Letošnji svetovni dan tal je s kampanjo “Tla, kjer se hrana začne” posvečen ozaveščanju o pomenu ohranjanja zdravih ekosistemov in blaginje ljudi, z obravnavanjem vse večjih izzivov pri upravljanju s tlemi, povečanjem ozaveščenosti o tleh ter spodbujanjem družb k izboljšanju zdravja tal.

V Sloveniji od leta 2017 deluje Slovensko partnerstvo za tla, ki je prostovoljno združenje organizacij in posameznikov Slovenije, ki želijo prispevati k trajnostnemu upravljanju in varovanju tal kot pomembnemu neobnovljivemu naravnemu viru v Sloveniji.

To leto so v Sloveniji potekali seminarji in konference na temo varovanja tal. Najodmevnejši je bil v organizaciji gibanja »Rešimo prst«. Gibanje vidi rešitev v “Prsti povrniti vsaj 3-6 % organskih snovi!, tako da z vegetacijo zasenčimo tla in prst obogatimo z rastlinskimi in živalskimi odpadki«.

Prst – holistična rešitev

Skoraj vsaka večja ekološka kriza je do neke mere posledica ali simptom degradacije prsti. Podobno lahko večino okolijskih ali z okoljem povezanih problemov rešujemo z zagotavljanjem zdrave prsti.

Da se lahko lotimo katerega koli problema našega okolja, ne da bi obravnavali celoto, je zares zmotno mišljenje, saj noben del ekosistema ne deluje ločeno. Ni popolne rešitve, dokler se ne zavedamo, da je življenje kompleksen pojav, v katerem se vse dogaja v sozvočju. V mnogih pogledih je prst osnovna platforma, iz katere vzklije življenje. Če rešimo prst, imamo najboljše možnosti, da rešimo celoto.

Kaj je prst?

Prst je temelj skoraj vsega življenja na tem planetu. Gre za kompleksen simbiotski sistem organskih snovi, mineralov, plinov, tekočin in živih organizmov, ki skupaj podpirajo življenje. Brez organske vsebnosti v obliki humusa in živih organizmov ter mikrobov prst postane zgolj inerten pesek.

Kmetijska tla so ključna za slovenskega kmeta

Slovenski kmet je nosilec pridelave hrane in skrbnik slovenskega podeželja. Prav on je najpomembnejši člen pri ohranjanju našega zdravja. Njegove dejavnosti so povezane z našo kakovostjo hrane in bivanja.

Slovenija je dežela z razgibanim reliefom in talnimi lastnostmi, kar posledično zelo omejuje možnosti za intenzivnejšo ter s tem učinkovito kmetijsko pridelavo. Predvsem zaradi velikega nagiba, plitvih in skalovitih tal in vse večje pozidanosti imamo v Sloveniji vse manj površin, primernih za pridelavo hrane. Tla so svet, sestavljen iz organizmov, mineralov in organskih sestavin, ki z rastjo rastlin zagotavljajo hrano za ljudi in živali. Zato je ozaveščanje in širjenje informacij o pomembnosti tal bistvenega pomena.

 

Vir:
consciousplanet.org