Drevo je v tem času še vedno v fazi fotosinteze, obnavlja zaloge ogljikovih hidratov in hranil ter dokončno oblikuje cvetne brste. Zato je cilj jesenske oskrbe, da drevesa v zimsko mirovanje vstopijo zdrava, dobro prehranjena in z zmanjšanim tveganjem za okužbe.

Začnimo s pregledom drevja in higieno nasada

Po obiranju pregledamo krošnje, debla in tla pod drevesi. Z dreves odstranimo gnile plodove, saj lahko ostanejo vir okužb za naslednjo sezono, zlasti pri boleznih, kot je rjava sadna gniloba. Odstranimo tudi polomljene in močno poškodovane veje ter obolele plodove, ki so ostali na tleh.

Pri jablanah in hruškah je pomembno tudi ravnanje z odpadlim listjem. Povzročitelj jablanovega škrlupa prezimuje v okuženem listju, zato hitrejša razgradnja listne mase zmanjšuje količino kužnega materiala za pomlad. V večjih nasadih listje pogosto zdrobijo z mulčerjem, v manjšem sadovnjaku pa ga lahko prav tako zdrobimo in tako pospešimo njegovo razgradnjo. Močno okužene rastlinske ostanke odstranimo iz nasada.

Po obiranju ne hitimo z močno rezjo

Jesenski pregled ni isto kot zimski rez. Pri jablanah in hruškah glavni rez praviloma opravimo v času mirovanja, od odpadanja listja do začetka pomladne rasti. Jeseni zato odstranimo predvsem zlomljene, suhe in očitno obolele dele, večje posege v krošnjo pa načrtujemo za zimo.

Pri koščičarjih je pristop drugačen. Slive, češnje, marelice in druge vrste iz rodu Prunus so občutljivejše za okužbe skozi rane, zlasti za srebrno listavost in bakterijski rak. Večjih rezi zato praviloma ne opravljamo pozno jeseni ali pozimi, temveč v suhem vremenu spomladi oziroma poleti, odvisno od vrste in načina vzgoje. Enoten “zimski recept” za vse sadne vrste zato ni strokovno ustrezen.

Zdravo listje po obiranju je še vedno dragoceno

Dokler je listje zeleno in zdravo, drevo še naprej kopiči zaloge za naslednjo sezono. Zato po obiranju ne zanemarimo zdravstvenega stanja nasada in ne dovolimo, da bi drevje zaradi suše prezgodaj izgubilo liste.

Po sušnem poletju namakanja ne prekinemo avtomatično takoj po zadnjem obiranju. Potrebe po vodi se jeseni zmanjšajo, vendar mora biti v tleh še vedno dovolj vlage za delovanje korenin in normalno zaključevanje vegetacije. Prekomerno namakanje je prav tako škodljivo, saj razmočena in slabo zračna tla povečujejo nevarnost bolezni korenin.

Gnojenje naj temelji na analizah

Jesensko gnojenje naj ne bo ukrep kar “na pamet”. Potrebe so odvisne od sadne vrste, starosti drevja, intenzivnosti rasti, količine pridelka ter založenosti tal. V intenzivnih nasadih se zato odločamo na podlagi analize tal in po potrebi tudi listne analize. Fosfor, kalij in druga hranila dodajamo predvsem tam, kjer je ugotovljeno pomanjkanje.

Tudi z dušikom moramo ravnati previdno. Po velikem pridelku drevesa lahko potrebujejo dopolnitev zalog, vendar lahko prepozno ali preobilno dodajanje dušika spodbuja rast in ovira pravočasno dozorevanje lesa. V strokovni pridelavi se zato čas in količina poobiralnega gnojenja prilagajata stanju nasada in tehnološkim priporočilom.

Pripravimo tla in zaščitimo mlado drevje

Medvrstni prostor pred zimo pokosimo oziroma mulčimo, tal pa ne obdelujemo globoko, da ne poškodujemo korenin. Pri mladem drevju preverimo opore in vezi ter po potrebi obnovimo zaščito debel. Mreže proti zajcem in drugi divjadi morajo biti dobro nameščene, kjer težave povzroča voluhar, pa spremljamo njegove rove in pravočasno ukrepamo.

Po odpadanju listja sadovnjak še enkrat natančno pregledamo. Če smo med sezono opazili bolezni ali škodljivce, preverimo, ali so zanje priporočeni tudi jesenski oziroma zimski ukrepi. Pri varstvu rastlin vedno upoštevamo aktualna strokovna priporočila in uporabljamo le registrirana sredstva v dovoljenih terminih.

Priprava na zimo je začetek naslednje sezone

Dober sadjar ne začne razmišljati o naslednjem pridelku šele spomladi. Zdravstveno stanje dreves, kakovost listja po obiranju, oskrba z vodo in hranili ter zmanjševanje virov okužb jeseni neposredno vplivajo na kondicijo nasada in rodnost v naslednjem letu.

Urejena tla, zdrave krošnje in pravilno izbrani poobiralni ukrepi so zato najboljša priprava sadovnjaka na zimsko mirovanje.

Viri:

• KGZS – Poobiralni ukrepi v nasadih jablan: čas za pripravo na novo sezono (kgzs.si);
• Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana – Sadjarstvo: ukrepi po obiranju jablan (lj.kgzs.si);
• Royal Horticultural Society – Apples and pears: winter pruning; Plums: pruning (rhs.org.uk).

The post Sadovnjak po obiranju – kako ga pripraviti na zimo appeared first on Gorenc.