Prispevki

Le kaj nam letos prinaša pomlad na kmetiji?

Vas zanima, kako kmetje in kmetovalci pripravljajo cvetočo spomladansko sezono in postavljajo temelje za poletni uspeh na kmetiji?

Približuje se 20. marec, prvi pomladni dan. Prihaja sezona, polna sprememb – pomlad na kmetiji, in hkrati začetek napornega obdobja za kmete in živinorejce.

Ste pripravljeni na novo sezono – pomlad na kmetiji?

Na pomlad se gnoji travnike, orje njive, popravlja ograde na pašnikih, seje pridelke in spusti živino iz hleva.

Na severu se bodo kmetje najverjetneje spopadali s posledicami taljenja snega, kar lahko pomeni izprane ceste in poplavljena polja. Medtem ko se bodo kmetje na jugu bolj ukvarjali s pripravo polj, zlasti če zaradi vremenske napovedi pričakujejo zgodnje sajenje, kar se zgodi zaradi višjih temperatur od običajnih. Spomladi se povečajo črede, tropi, jate živali, saj se pojavijo mladiči, ki so običajno prvič po vsaj nekaj mesecih izpuščeni v ograde in na pašnike.

Pomlad in aktivnosti na kmetiji

Začetek pomladi je odličen čas za temeljit pregled vašega kmetijskega gospodarstva – zgradb, prostorov za živino in strojev. Vse je potrebno pripraviti in obnoviti, da bo v dobrem stanju in pripravljeno na novo sezono uporabe. Če so potrebna večja popravila opreme, se boste verjetno želeli hitro obrniti na strokovnjaka. Pozneje spomladi jih je običajno težje dobiti, ker je to glavna sezona za mehanike kmetijskih in delovnih strojev.

Zgodaj spomladi, pred sezono telitve in jagnjitve, je najprimernejši čas za čiščenje hlevov, staj in ograd za živino. To je tudi čas za veterinarsko oskrbo in cepljenje živali.

Pred začetkom sajenja je treba preveriti pH in vsebnost hranil v tleh, da se ugotovi rodovitnost polj in njiv – zdrava tla dajejo zdrave rastline, zato je ta korak še posebej pomemben. Z osnovnim testom tal izmerijo vsebnost fosforja, kalija, kalcija, magnezija, pH, indeks potrebe po apnu in nasičenost z bazo. Rezultati testov lahko vplivajo na to, kaj boste posadili in katera semena boste morali naročiti, zato je najbolje za to poskrbeti čim prej.

Spomladi se sadijo poljščine. Kmetje obdelujejo polja, uporabljajo herbicide pred začetkom rasti plevela ali gnojijo.

Poleg tega se potrudite, da večino nujnih administrativnih opravil, kot so davki, priprava obračunov in ponovna pogajanja o pogodbenih pogojih z dobavitelji, opravite že zdaj. Obstaja velika verjetnost, da ne boste imeli veliko časa za ta izjemno pomemben del svojega poslovanja, ko se bo sezona pomladi razvila v polnem zamahu.

Za pomladanskimi aktivnostmi pride priprava na uspešno poletje

Pametno se je čim prej pripraviti na vročino! Zagotovite si dober načrt za sušo, še preden bo to potrebno. Izberite dober namakalni sistem, ki bo povzročil manjšo izgubo vode zaradi izhlapevanja, pronicanja in odtekanja. Poslužujte se tudi izvajanja varstvenih praks, ki zmanjšujejo odtekanje vode v tla. Prav tako pomislite na sajenje in gojenje rastlin, ki prenesejo sušo, zadržujejo vodo in zmanjšujejo potrebo po namakanju.

Tudi tisti, ki imate živino, poskrbite, da bodo živali poleti zdrave, v zavetju in hladu. Razmislite o postavitvi prenosnega senčnega zavetja, ki ga lahko enostavno premikate po polju. Postavite ventilatorje v hleve ali notranje ograde, saj bodo poskrbeli za hladen vetrič. Ventilatorji obenem preprečujejo, da bi vašo živino oblegali nadležni insekti, kot so komarji in muhe.

 

 

Vir:
www.iowaagliteracy.org

Vzgajanje vrtnin iz semen – poznamo prednosti?

Vzgajate vrtnine iz semen, ki ste jih sami vzgojili in nabrali?

Če to počnemo, ohranjamo sorte, ki so nam še posebno všeč in jih morda ni možno kupiti.

Kaj nam vzgajanje rastlin iz semen še prinese?

Obenem prihranimo denar za seme in zagotavljamo boljšo prilagodljivost vrtnine.

Seme vedno pridobivamo samo iz zdravih in močnih rastlin, in sicer iz popolnoma zrelih plodov.

Katere so prednosti vzgoje iz semen? Kaj pa razlike med hibridi in avtohtonimi sortami?

Marsikdo je svoje življenje preusmeril v bolj trajnosten, ekološki in zdrav življenjski slog. Takrat se običajno najprej začne nagibati k širjenju svojega vrta, najemu njive ali sadovnjaka.

Ob tem se seveda vloži kar nekaj časa in truda za razumevanje avtohtonih in hibridnih sort.

Pri kulturnih, gojenih rastlinah je prvo križanje opravila kar narava sama. Človek je le odbiral in poskrbel, da so rastline semenile. S časom so ugotovili, da v določeni kombinaciji dveh staršev – potomec presega lastnosti staršev!

Tako žlahtnitelji preizkušajo številne kombinacije starševskih sort in od mnogih se ena izkaže za izjemno – ta je hibrid. Dobi svoje ime in oznako F1, kar pomeni, da gre za prvo generacijo križanca.

Pri hibridu poznamo oba starša, pri sorti pa samo materinsko rastlino

Hibridi F1 (križanci) so potomci prve generacije, nastale s križanjem dveh različnih sort iste vrste. Namen križanja je, pridobiti novo sorto z izboljšanimi lastnostmi.

Te so:

– večji pridelek,
– večji in bolj izenačeni plodovi,
– bolj izenačeno in enakomernejše dozorevanje,
– obstojnost na policah,
– neobčutljivost na transport,
– dobro skladiščenje,
– intenzivnejša barva plodov ali cvetov,
– večja odpornost proti boleznim.

Seme križancev zaradi zakonitosti dedovanja ne da nove generacije z enakimi lastnostmi, zato shranjevanje semena hibridov ni smiselno.

Ste vedeli, da je hibridnih večina sort bučk, kumar, cvetače in kar nekaj drugih vrtnin?

Pomembno je tudi, kako in kje je seme vzgojeno in od kod izvira. Kako so se semena razvijala skozi leta, različne velikosti semen, informacije o redkih sortah in neskončne možnosti gojenja, ki so na voljo.

Začnimo s tem, zakaj je smiselno začeti z lastnimi semeni, namesto da kupujemo rastline. Ali ni s tem preveč dela?

Če še nikoli niste gojili hibridnih sort, je smiselno, da za začetek kupite semena. Postopek od semena do ploda vam bo zagotovo spremenil pogled na pridelovanje poljščin.

Zakaj gojiti iz semen?

Začetek pridelave semen je odličen način za začetek rastne sezone. Poleg tega je vzgajanje rastlin stroškovno učinkovitejše, zlasti če je vaš cilj množična pridelava. Ena lončnica iz drevesnice vas bo zagotovo stala več kot celoten paket več deset ali celo sto semen. Ena rastlina v primerjavi z 50-200 semeni? To je ključno vprašanje! Kaj pa trajnostno razmišljanje?

Tudi če nam vzgoja rastlin oz. vrtnin iz semen ne uspe v prvem poskusu, so stroški semen (tudi drugič ali tretjič) bistveno nižji, kot nakup več rastlin v lončkih v drevesnici.

Najbolj zanimivo pri vzgoji rastlin iz semen je na tisoče sort, med katerimi lahko izbiramo. To so edinstvene sorte, ki jih v lokalni drevesnici ali kmetijski trgovini ne bi našli kot sadiko. Na vrtu nam lahko uspe buča Tromboncino, ki jo kot sadiko ne bi dobili.

Hrano lahko pridelujemo tudi zaradi izkušnje in povezovanja z naravo in ne le zaradi pridelka.

Izkušnjo preizkušanja novih sort, spoznavanja zelenjave, ki je ne bi poznali, če je ne bi gojili zase. Občutek, ko gojiš nekaj novega, kar prvič vzgojiš iz semena, je nekaj izjemnega. Kot da se odpira popolnoma novo poglavje. Občutki so podobni tistim, ki so prevevali prve poljedelske družbe.

Kako se lotimo pridelave lastnih semen?

Začetek pridelave semen ni nujno strašen podvig, obstaja pa nekaj zakonitosti, ki se jih je dobro držati.

Gojenje iz semen nam omogoča, da si zagotovimo prednost pred rastno sezono, da gojimo bolj nenavadne sorte in da za svoj denar dobimo več rastlin.

Kako vzgajati seme v zaprtih prostorih

Semena lahko vzgajamo v zaprtih prostorih, kar ima številne prednosti, zlasti če nameravamo intenzivno gojiti in izvajati zaporedno sajenje.
Vzgajanje semen je možno tudi v rastlinjaku ali v zaprtih prostorih, s stojali in rastnimi lučmi.

Ni pravilnega ali napačnega načina za vzgajanje in sajenje semen. To je zgolj nekaj priporočil za začetnike.

Ste že razmišljali, kako bi se sami tega lotili?

 

Vir:
www.hobbyfarms.com

Glavni kmetijski trendi – 8 novosti v letu 2023

Minila so tisočletja, odkar so prve skupnosti pričele obdelovati zemljo in se lotile živinoreje. V zadnjih desetletjih so se razvile domiselne kmetijske metode, ki bi se še dvema generacijama nazaj zdele popolnoma nemogoče. Novim inovacijam se ves čas pridružujejo še novejši kmetijski trendi. Kot kaže, se bo kmetijstvo v naslednjih letih dokaj spremenilo.

Kateri so glavni kmetijski trendi, ki se kažejo za leto 2023 in prihajajoča leta?

 

1. Precizno kmetijstvo – novi kmetijski trendi

Z dobro zemljo, semeni, vodo in malo časa – obstaja precej velika možnost, da boste poželi sadove svojega dela. Trajnostni in zanesljiv način za pridobivanje visoko donosnih pridelkov pa zahteva bolj strukturiran in zapleten postopek.

Precizno kmetijstvo je znanost o zbiranju in analiziranju podatkov za sprejemanje odločitev o obdelovanju zemljišč in izboljšanju pridelka. Prevzema najboljše, kar ponuja sodobna tehnologija, in to vključuje v osnove kmetijstva.

Ta smer se poslužuje globalnih satelitskih sistemov za določanje položaja (GPS). Satelitsko slikanje omogoča izdelavo zemljevidov za posamezno območje. Ti prikazujejo natančne informacije o pridelku, topografiji in vsebnosti hranil v tleh. Poznavanje specifičnih pogojev na določenih lokacijah omogoča spreminjanje obsega vnosov. To zanesljivo optimizira količino dela in virov.

2. Prediktivna analitika

Kmetijstvo običajno velja za tradicionalno dejavnost. To ne pomeni, da ne razvija in izkorišča sodobnih inovacij. Prediktivna analitika je tehnologija z neomejenimi možnostmi uporabe. Deluje tako, da zajema velike količine podatkov, ki temeljijo na številnih različnih spremenljivkah. Uporablja se lahko tako pri proizvodnih vidikih kmetijstva kot pri analizi trga.

V agronomski proizvodnji je v veliki meri povezana z delovanjem preciznega kmetijstva. Kmetijski trendi in podatki o uspešnosti kmetije se analizirajo za prenos podatkov v prihodnje odločitve.

Uporablja se tudi za ekonomske analize, povezane z nihanjem tržnih cen pridelkov, ki neposredno vplivajo na vrednost dela, vloženega v pridelavo pridelkov.

3. Urbano kmetijstvo

Najbolj prepoznavna pomanjkljivost kmetijstva je, da je zanj potrebno ogromno zemljišč.

Praktična rešitev, ki se že uveljavlja, je vertikalno kmetovanje. Zdi se, da bo urbano kmetovanje z navpičnim zlaganjem pridelkov v zaprtih prostorih pomagalo povečati proizvodnjo hrane. To je zlasti pomembno na območjih z omejenimi viri. Pridelke je tako mogoče gojiti ne glede na letni čas, v nadzorovanih pogojih in v zaprtih prostorih.

Druga prednost urbanega kmetovanja je zagotavljanje svežih lokalnih pridelkov potrošnikom. V primerjavi s tradicionalno pridelavo so živila, pridelana na urbanih kmetijah, le nekaj kilometrov oddaljena od potrošnikov in trgovin. To zmanjšuje potrebo po kompleksnih, dolgotrajnih prevozih. S tem se omogoča bolj neposredna pot do potrošnika ter zmanjšuje ogljični odtis.

4. Pregledovanje pridelkov

Tradicionalno kmetijstvo je v veliki meri odvisno od kakovosti zemljišča. Pregledovanje posevkov ali pregledovanje njiv se nanaša na opazovanje stanja na njivah. Tako se opazi morebitne vzorce rasti in opozorilne znake, vredne zaskrbljenosti.

Čeprav je pregledovanje poljščin prisotno že najdlje, gredo kmetijski trendi v smeri vedno naprednejših in učinkovitejših načinov. Včasih se je to opravljalo peš ali z vozilom, zdaj pa se izvaja iz zraka. Ta način omogoča dobesedno pogled na zemljišče iz ptičje perspektive.

Uporaba brezpilotnih letalnikov postaja ena od glavnih možnosti za zračno pregledovanje pridelkov. Droni običajno zagotavljajo ostrejšo ločljivost slike. So tudi bolj prilagodljivi glede na svetlobo in vremenske razmere.

5. Regenerativne kmetijske prakse

Kar četrtino svetovnih emisij povzročata kmetijstvo in krčenje gozdov. Nedavne novice o podnebnih spremembah kažejo prepričljive dokaze, da se škoda še povečuje. Osredotočanje na bolj trajnostne prakse je zdaj pomembnejše kot kdaj koli prej.

Regenerativno kmetijstvo definira prakse, katerih namen je obnoviti vsebnost ogljika v tleh. Cilj je izkoristiti ogljik, ki ga rastline absorbirajo iz ozračja. Zemlja nato deluje kot naravno skladišče ogljika. Poleg zajemanja ogljika se izboljša tudi vsebnost hranil v tleh. To zmanjša potrebo po umetnih izboljševalcih.

Regenerativni načini kmetovanja vključujejo tudi kmetovanje brez obdelave tal. V nasprotju s konvencionalnim obdelovanjem tal se pri kmetovanju brez obdelave tal – tla ne obračajo. Ta praksa zmanjšuje erozijo tal in omogoča boljšo absorpcijo vode. S tem se poveča količina hranil v tleh. Obstajajo tudi metode, ki vključujejo raznoliko kolobarjenje in sajenje pokrovnih rastlin.

6. Bio gnojila

V zadnjih desetletjih smo se veliko naučili o dobrih in manj dobrih praksah za obogatitev tal.

Kmetijski trendi gredo v smeri opuščanja uporabe snovi na kemični osnovi za pridelavo pridelkov. Uporaba umetnih gnojil in pesticidov dokazano predstavlja večje tveganje za zdravje rastlin, živali in ljudi. Bio gnojila so alternativa proizvodom na kemični osnovi. Vsebujejo žive organizme, ki spodbujajo pogoje, potrebne za zdrav razvoj rastlin.

Mikroorganizmi v bio gnojilih spodbujajo nastajanje hranil za izboljšanje in ohranjanje rodovitnosti tal. Atmosferski dušik pretvarjajo v nitrite in nitrate, ki so rastlinam lažje dostopni.

7. Osredotočanje na rabo vode

Podobno kot pri ogljičnem odtisu se je pojavila skrb za rabo vode. Čeprav je Zemljina površina res sestavljena iz približno 71 % vode, je manj kot 3,5 % ni v obliki oceanov. Velik del sladke vode se porabi za namakanje v kmetijstvu. Zaradi vse večjih potreb po hrani se poraba vode ne bo kmalu upočasnila.

Inovacije v drugih panogah postajajo pomembne tudi za izboljšanje uporabe vode in odpravljanje odpadkov. Umetna inteligenca se na primer izkaže kot rešitev za optimizacijo urnikov namakanja in distribucije. Izboljšave v praksah vzdrževanja, kot je uporaba tehnologije v oblaku, so prav tako spremenile način odzivanja na okvare. Puščanje in nepravilno delovanje sistemov lahko zdaj samodejno zaznajo senzorji. Ti lahko nato prek interneta komunicirajo z osrednjim nadzornim centrom.

8. Upravljanje poslovanja s sredstvi

Včasih se lahko zdi, da so vse nove napovedovalne tehnologije izvedljive le za obsežne kmetijske operacije. Vsaka kmetijska organizacija ali dejavnost lahko izkoristi prednosti funkcionalnosti na ravni podjetja. To pomeni lažje upravljanje dela, poglobljeno poročanje in analitiko, boljšo uporabo virov ter večjo preglednost in nadzor.

Sezonska in tržna pripravljenost lahko kmetiji prineseta dobiček ali izgubo. Zaradi tega se bodo številne kmetije leta 2023 obrnile na upravljanje delovanja sredstev, da bi izpolnile svoje potrebe po vzdrževanju, zanesljivosti in delovanju.


Ste pripravljeni na spremembe?

Kmetijstvo je ključnega pomena za ohranjanje naših naraščajočih družbenih potreb. V svetu, ki se nenehno razvija, nimamo druge izbire, kot da se prilagajamo in izboljšujemo. Vsi ti kmetijski trendi so v nastajanju in lahko samo opazujemo, kateri bodo v prihodnje še bolj zacveteli.

 

 

Vir:
www.upkeep.com

Agroživilski sistemi – resni izzivi za Evropo

Potreben je temeljit premislek o tem, kaj nam pomenijo kvalitetni agroživilski sistemi. Kako proizvajamo hrano in upravljamo svetovne prehranske verige ter z njimi povezane industrijske predelovalne sektorje, da bodo postali odporni in trajnostni.

Agroživilski sistemi so trenutno vroča tema v EU. V skladu z oktobra 2022 objavljenimi poročili Evropske agencije za okolje (EEA) o kmetijstvu in živilskih sistemih, je treba storiti veliko več za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter pritiskov na vodne vire in biotsko raznovrstnost, saj prizadevanja trenutno skoraj stagnirajo.

V Evropi se že priznava potreba po trajnostnem agroživilskem sistemu

Vendar je treba glede na vse večje vplive podnebnih sprememb in še vedno visoke emisije iz kmetijstva ta premik pospešiti, je navedeno v treh povezanih informativnih poročilih agencije EEA. Preobrazba evropskega kmetijskega sektorja in prehranskega sistema še nikoli ni bila tako pomembna, saj nedavna pandemija covid-19, vojna v Ukrajini in vplivi podnebnih sprememb povečujejo zaskrbljenost glede zanesljive preskrbe s hrano.

prehranski sistem

Model »Ponovni razmislek o kmetijstvu«

Le-ta obravnava kmetijstvo z različnih vidikov in raziskuje temeljne vzroke netrajnostnega razvoja ter možne poti naprej. Evropski zeleni dogovor in njegova strategija »od kmetije do vilic« opredeljuje kmetijstvo na več kot le gospodarski sektor: prispeva tudi k trajnostnim ciljem, kot so družbena blaginja, zdravje ekosistemov ter zanesljiva preskrba s hrano. Vendar pa povečanje učinkovitosti ni zaustavilo slabšanja stanja okolja v Evropi ali po svetu, je zapisano v poročilu.

Kljub znatnim naložbam v skupno kmetijsko politiko in druge ustrezne politike EU kmetijstvo še naprej prispeva k izgubi biotske raznovrstnosti, preveliki porabi vode in emisijam toplogrednih plinov.

Kar zadeva biotsko raznovrstnost, nedavne ugotovitve potrjujejo, da imata podnebne spremembe in intenzivno kmetijstvo pomembno vlogo pri zmanjševanju biotske raznovrstnosti žuželk po vsem svetu.

Poleg tega sta zapuščanje podeželja in izguba dediščine na podeželju v Evropi še vedno izziv.

Model »Preoblikovanje prehranskega sistema s pomočjo socialnih inovacij«

Le-ta preučuje družbene inovacije in z njimi povezano ključno vlogo pri preoblikovanju naših prehranskih sistemov v ekonomsko in socialno izvedljive in trajnostne. Študija ponuja vpogled v eksperimentiranje z alternativnimi načini pridelave, trgovanja in uživanja hrane. Vendar pa ugotavlja, da bodo za preoblikovanje sistemov proizvodnje in potrošnje v smeri družbene, gospodarske in okoljske trajnosti potrebni veliki premiki v načinu življenja ter vzorcih potrošnje in proizvodnje. Samo s skupni močmi vseh vpletenih akterjev bodo agroživilski sistemi zares delovali in se ohranjali.

trajnostno

Trenutna prizadevanja v kmetijskem sektorju

Medtem ko so se skupne emisije toplogrednih plinov v EU od leta 1990 zmanjšale za tretjino, je bilo zmanjševanje emisij v kmetijskem sektorju počasnejše. Od leta 2005 je večinoma namreč stagniralo. Med letoma 1990 in 2000 so se v kmetijskem sektorju emisije dveh ključnih toplogrednih plinov, metana in dušikovega oksida, ki izhajata iz živinoreje in poljedelstva, občutno zmanjšale, in sicer za 15 %. Vendar se je stopnja zmanjševanja po letu 2000 upočasnila in od leta 2005 skoraj stagnira.

Na podlagi sedanjih politik in ukrepov držav EU se bo ta trend predvidoma nadaljeval do leta 2040. Se pa med letoma 2020 in 2040 pričakuje le 1,5 % zmanjšanje v skladu s tretjim informativnim poročilom agencije EEA.

Agroživilski sistemi – kje so priložnosti za spremembe?

Evropski zeleni posel in njegova strategija »od kmetije do vilic« prispevata k trajnostnim ciljem. Ti cilji so družbena blaginja, zdravje ekosistemov ter varnost hrane in prehranjevanja. Kljub izzivom pa se v prehranski verigi širijo različne socialne inovacije, ki odpirajo priložnosti za spremembe.

Vključujejo poskuse z novimi živili, izdelki, storitvami ter poslovnimi in upravljavskimi modeli. Socialne inovacije vključujejo krajše verige preskrbe s hrano, kmetijstvo, ki ga podpira skupnost, urbano kmetovanje, rastlinsko prehrano, sheme javnih naročil, rešitve za živilske odpadke, izobraževanje o hrani in pobude za oblikovanje skupnosti.

Poskusi so različno zreli in novi, vendar pogosto omogočajo nove tehnologije in partnerstva. Spodbujati jih je treba, saj postopoma opuščamo netrajnostne modele proizvodnje, trgovanja in uživanja hrane. Za oblikovalce politik je razumevanje, katere družbene inovacije se pojavljajo, kdo jih spodbuja in kakšni so njihovi potencialni učinki, prvi ključni korak k ukrepanju. Le-to bo prispevalo k trajnosti prehranskega sistema.

Sodelovanje kmetov, potrošnikov in ostalih

Zagotoviti je treba tudi sodelovanje kmetov, potrošnikov in drugih agroživilskih akterjev. Ključnega pomena bo ozaveščanje kmetov o njihovih odgovornostih in tehničnih možnostih za zmanjšanje emisij. Tehnična in finančna podpora za naložbe ter prilagojeno svetovanje na ravni kmetij so na voljo v okviru skupne kmetijske politike. Vendar je za doseganje sprememb v kmetijsko-živilskih sistemih treba preseči vprašanja kako kmetovati.

agroživilski sistemi

Sodelovanje s širokim krogom družbenih akterjev pri raziskovanju novih načinov proizvodnje in potrošnje je ključnega pomena. Le tako lahko dosežemo odporne in trajnostne agroživilske sisteme.

Odgovornost za uspešen prehod na podnebno nevtralnost ni le na kmetih, temveč mora vključevati tudi potrošnike in druge agroživilske akterje. Izvajanje ukrepov krožnega gospodarstva v celotni vrednostni verigi bi lahko pripomoglo k nadaljnjemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v agroživilskem sistemu. Možnosti za zmanjšanje količine odpadkov, ponovno uporabo in recikliranje materialov ter večjo krožnost se začnejo že v fazi načrtovanja. Nato se to nadaljuje v fazah proizvodnje, potrošnje in ravnanja z odpadki v življenjskem ciklu agroživilskega proizvoda.

 

 

Vir:
www.eea.europa.eu

Lokalno kmetijstvo je zelo pomembno pri Avstrijcih

Lokalno kmetijstvo je zelo pomembno in tudi priljubljeno v Avstriji. Tako je vsaj po Študiji inštituta za tržne raziskave KeyQUEST, ki je pokazala, da avstrijsko prebivalstvo svoje kmetijstvo ocenjuje zelo pozitivno. Večina anketirancev je prepričana, da je kmetijstvo nujno za družbo in da bo tako ostalo tudi v prihodnje.

To je presenetilo celo tamkajšnje kmete, saj pred raziskavo niso imeli tega občutka.

Raziskava se je ukvarjala s podobo kmetijstva v družbi in ugotavljala, katera kmetijska vprašanja zanimajo prebivalce Avstrije in kaj si želijo od kmetijstva.

Študija je bila izvedena v okviru projekta “Medkmetijska izobraževalna pobuda za kmetijsko komunikacijo“.

lokalno kmetovanje

94 % prebivalstva Avstrije ima pozitivno mnenje o (lokalnem) kmetijstvu.

94 % anketirancev je navedlo, da imajo pozitiven odnos do kmetijstva. 34 % jih ima celo zelo pozitivno mnenje o kmetijstvu.

Zavedajo se, da je prav zaradi kmetov to čudovita dežela, vredna življenja! Saj vsak dan pridelujejo hrano vrhunske kakovosti z najvišjimi proizvodnimi standardi. Skrbijo za naravne krajine in gospodarijo z alpskimi pašniki ter gozdovi, ki jih lahko uživajo kot rekreacijska območja.

Pri tem je presenetljivo, da kmetje sami menijo, da je njihova podoba precej bolj negativna. Le 51 % jih ima vtis, da jih družba vidi pozitivno.

lokalni kmetje

Veliko zavedanje o pomenu številnih storitev, ki jih zagotavlja lokalno kmetijstvo.

90 % vprašanih je prepričanih, da domače kmetijstvo zagotavlja oskrbo z visokokakovostnimi živili – to je zagotovo osrednja naloga kmetov in najbolj očitna storitev, ki jo opravljajo. Vendar pa je visoko tudi zavedanje o bolj daljnosežnem pomenu in storitvah: 83 % se jih zaveda, da kmetijstvo ureja pokrajino in tako pomembno prispeva k njeni podobi. V skladu s tem jih 92 % meni, da je nemoteno delovanje kmetijstva pomembno za kakovost življenja v državi, 90 % pa jih kmetijstvo vidi kot pomembno sestavino avstrijske kulture. Prav tako je 83 % vprašanih prepričanih, da je znanje o kmetijstvu tako pomembno, da bi ga morali poučevati kot obvezni predmet v šoli.

Kakovost, poreklo in dobro počutje živali so najbolj zanimive teme

Glede na študijo so za družbo še posebej zanimive tri teme. Kakovost živil, ravnanje z živalmi in poreklo živil. Kar 83 % anketirancev že namenoma kupuje izdelke z višjimi standardi dobrega počutja živali. 87 % jih je pripravljenih plačati več za izdelke z višjimi standardi dobrega počutja živali.

Lokalno kmetijstvo se bo v prihodnosti prav tako štelo za pomembno

lokalno kmetijstvo

Poklic kmeta bo za družbo pomemben tudi v prihodnosti – o tem je prepričanih 85 % vseh anketirancev. Tako je kmetijstvo na drugem mestu, celo pred učitelji, raziskovalci, policisti in socialnimi delavci. Pomembnejši se zdijo le zdravniki. Zato je pomembno, da mladi doživljajo poklic kmeta kot privlačen in da se želijo v prihodnosti odločiti za kmetovanje kot poklic. Pri tem je na primer odločilno, da se domače kmetijstvo še naprej razvija na inovativen način.

 

 

Vir:
info.bml.gv.at

7 zimskih aktivnosti za izboljšanje in pripravo vrta

Izkoristite zimski čas za pripravo na prihodnjo rastno sezono! Zastavite si cilje, kako organizirati njivo in vrt, da dobite več pridelka.

Pred zimo se vsi veselimo prepotrebnega prostega časa. Od podnebja, lege in tudi razmer na vrtu in v rastlinjaku je odvisno, kaj nam uspeva pozimi.

V topli gredi uspešno pridelujemo radič, motovilec in cikorijo. Ohrovt, blitva, por in korenje pa pogosto zdržijo dobršen del povprečne zime.

Kljub temu je obdobje zime, ki v naših krajih traja nekje od decembra do februarja, odlična priložnost za pripravo na naslednjo rastno epizodo.

Preverite nekaj načinov, kako se lahko ustrezno pripravite na novo sezono, a vam obenem ostane še dovolj časa za zimsko sprostitev in izobraževanje.

Ob prvem snegu lahko pripravite ptičje krmilnice, da boste preko zime hranili ptice.

  1. Očistite ostanke

Počistite obstoječe enoletnice in jih kompostirajte, da izboljšate rodovitnost tal v naslednjem letu. Z odstranjevanjem starega rastja pomagate odpraviti prezimujoče škodljivce in rastlinske bolezni. Toplota kompostiranja bo v veliki meri izločila škodljive organizme, ki bi sicer z veseljem prezimovali na vaši vrtni gredi.

  1. Zeleno gnojenje in pokrivni posevki

Glede na vašo lokacijo ter trajanje rastne in tržne sezone – razmislite o zelenem gnojenju, setvi pokrivnega posevka. S tem zaščitite tla in izboljšate njihovo rodovitnost. Če se vaša sezona konča že po zgodnjem poletnem spravilu pridelkov, je morda smiselno posejati pokrivni posevek, kot sta oves ali krmni grah. Te rastline bodo rasle do jeseni in odmrle ob zimskih zmrzalih. Koreninska struktura in biomasa rastlin bosta pomagali ohranjati kakovost tal.

Druga možnost je, da konec poletja ali zgodaj jeseni posadite pokrivne rastline, kot sta ozimna rž ali ozimna pšenica, kar bo imelo podobne prednosti in vam zagotovilo boljšo zaščito na prehodu iz zime v pomlad. Te posevke lahko v novi sezoni podorjete kot zeleno gnojilo.

Če nimate časa za pokrivne posevke ali ste predolgo čakali, ne skrbite. Vaša naslednja možnost je, da položite plast listja in slame, s tem zaščitite zgornjo plast tal. Če ste pripravili kompost, ga razporedite pod slamo, da bo spomladi pripravljen za sajenje.

  1. Načrt za naslednje leto

Ko je zemlja zazimljena, v roke vzemite papir in začnite načrtovati postavitev vrta za naslednjo sezono. Kolobarjenje je vedno dobra zamisel, ne glede na to, ali boste sadike prestavljali med različnimi gredami ali preprosto sadili na nasprotni strani vrta. Dobro je pogledati zapiske in skice o sajenju iz preteklih let, da se vidi, ali je bila zasaditev dobra, katere rastline si med seboj koristijo. Najmanj, kar lahko storite, je, da se spomnite, kaj je v zadnji rastni sezoni delovalo in kaj ne, ter naredite potrebne spremembe. Ali je bila lani kaka rastlina v senci? Ali so stranke zahtevale zelenjavo, ki ste jo pozabili posaditi? Zapišite te stvari, dokler so spomini še sveži.

  1. Naročite semena

Zima je primeren čas za načrtovanje naročil semen – na podlagi zadnjih uspehov in neuspehov lahko začnete pripravljati seznam, kaj bi radi naročili. Morda določena vrsta zelenjave ni uspela tako dobro, kot ste upali. Naredite analizo preteklih let in si pripravite strategijo, ki bo morda bolj ustrezala vašim talnim in podnebnim značilnostim. Z nekaj dodatnega časa, namenjenega raziskovanju prednosti in slabosti različnih vrst, boste močno izboljšali svoje možnosti za uspeh v naslednji sezoni.

  1. Očistite in popravite orodje

Po dolgi sezoni kopanja, pletja in pobiranja pridelka vaše orodje zagotovo potrebuje nekaj nege. Če pozimi naostrite rezila, lahko spomladi, ko vas preseneti nova rast, prihranite dragoceni čas. S popravilom pnevmatik, menjavo olja in načrtom vzdrževanja celotne opreme si boste zagotovili daljšo življenjsko dobo le-te.

Zima je tudi odličen čas za razmislek. Katera nova orodja bi si želeli imeti v prihodnjem letu?

  1. Razvijajte svoje podjetje

Na vrhuncu naporne rastne sezone je težko načrtovati rast in vzpostavljati nove odnose. Izkoristite počasnejšo sezono z obiskom lokalnih izobraževanj in delavnic, raziskovanjem novih tržnih priložnosti ali pripravo poslovnih načrtov.

  1. Sprostite se

Zima je dobrodošel čas za sprostitev. Najbolje, da ta čas čim bolje izkoristite za počitek in sproščanje ter se pripravite na naslednjo sezono! Ne pozabite se razvajati in uživati v času, ko si lahko oddahnete od dela, da boste v pomlad zakorakali polni elana in prerojeni.

Z nekaj zimske organizacije, strukture in načrtovanja, si lahko olajšate začetek opravil, ki vas čakajo spomladi.

 

Vir:

hobbyfarms.com

Znanstveniki nameravajo zatreti tega globalnega škodljivca

Znanstveniki bodo nadaljevali z najsodobnejšimi študijskimi raziskavami v mikrobiologiji in robotiki, da bi končno zaustavili uničujočega škodljivca, ki globalno ogroža pridelavo sadja.

Z napredno študijo v borbo proti azijskemu kmetijskemu škodljivcu

Skupine raziskovalcev z Univerze v Lincolnu v Združenem kraljestvu se bodo lotile dveh ambicioznih novih študij, katerih cilj je zmanjšati in na koncu tudi preprečiti škodo, ki jo povzroča Drosophila suzukii – velik kmetijski škodljivec, ki prizadene pridelke mehkega in koščičastega sadja. Ta škodljivec je v Evropo pred leti najprej prišel ravno k njim v Veliko Britanijo.

Celini S. in J. Amerike, jugovzhodni del Azije in Evropa. Idealno okolje za tega škodljivca,
ki dela ogromne globalne finančne izgube / škode.

Drozofila s pegastimi krili ali »sadna mušica«, kot jo običajno imenujemo, izvira iz JZ Azije, njeno hitro širjenje po Evropi in Ameriki pa je sedaj zelo pomemben razlog za zaskrbljenost naših in mednarodnih sadjarjev.

Drosophila suzukii ali po domače »sadna mušica« je resen globalen škodljivec mehkemu poletnemu sadju.

Za razliko od drugih vrst drozofile, ki jih privlači samo gnilo sadje, ta škodljivec napade sadje že v zgodnji fazi zorenja, preden imajo pridelovalci sploh možnost obiranja, kar povzroči znatne gospodarske izgube.

Globalne finančne izgube so ogromne – govora je celo o pol milijarde dolarjev (na letni ravni – samo v ZDA)

V zadnjih letih so letne finančne izgube ameriških pridelovalcev v Kaliforniji, Oregonu in Washingtonu znašale kar neverjetnih 511 milijonov dolarjev, podobna škoda pa se zdaj pojavlja po vsej Evropi. Leta 2011 so nekatere regije Francije in Španije izgubile celo 100 % svojih pridelkov (češenj) ravno zaradi drozofile s pegastimi krili.

Samica sadne mušice najprej prodre preko kože sadja, v njegovo notranjost pa nato odloži svoja jajčeca.

Odbor za razvoj kmetijstva in vrtnarstva Združenega kraljestva (AHDB) je dodelil sredstva za raziskave za podporo dveh doktorskih študij na Univerzi v Lincolnu, ki bosta namenjeni reševanju tega vse bolj nujnega globalnega vprašanja – varnosti preskrbe s hrano.

Ti novi projekti bodo, pod nadzorom profesorja Matthewa Goddarda z Univerzitetnega Lincolnovega inštituta za agroživilsko tehnologijo (LIAT) in dr. Michaela Mangana s sedežem v Lincolnovem centru za avtonomne sisteme (LCAS), raziskovali različne načine za zaustavitev tega velikega škodljivca.

Škodljivec napada predvsem mehko poletno sadje

Profesor Goddard, evolucijski biolog s sedežem na School of Life Sciences na Univerzi v Lincolnu, je pojasnil: »Samica prereže kožo sadeža, da lahko potem v notranjost odloži svoja jajčeca. Posamezna samica lahko v življenju odloži do 60 jajc na dan in skupno kar 200-600 jajc, ki so naključno razporejena med različne plodove. Ta jajčeca se razvijejo v ličinke, ki si nato naredijo dihalne luknje in se hranijo s sadjem, meso tega sadeža pa potem postane rjavo in mehko (gnilo)

(A): Zunanjost razpadajočega in gnilega sadeža po tem, ko se je škodljivec že začel hraniti.
(B): Notranjost/meso gnilega sadeža med tem, ko so ga ličinke sadne mušice že dodobra načele.

»Ta škodljivec že močno vpliva na svetovno proizvodnjo mehkega poletnega sadja, kot so jagode, maline, češnje, slive, breskve, nektarine, marelice in grozdje, zato moramo nujno najti izvedljivo rešitev, ki bo zaustavila uničujočo žuželko, da pride do teh sadežev. Trenutno obstaja prizadevanje za zmanjšanje ravni tradicionalnih fitofarmacevtskih sredstev, ki se uporabljajo v proizvodnji hrane, zato je iskanje alternativnih metod absolutno ključnega pomena,« dodaja profesor.

Kako privabiti in premagati tega resnega škodljivca?

Projekt profesorja Goddarda bo preučil, ali je mogoče različne vrste sevov kvasovk uporabiti kot vabo za privabljanje drozofile s pegastimi krili, preden dosežejo svoj običajen cilj – mehko poletno sadje.

Komercialno dostopne vabe trenutno ne kažejo močne privlačnosti v primerjavi s sadjem, vendar so prejšnje raziskave profesorja Goddarda že pokazale, da so določeni sevi kvasovk privlačni za druge vrste drozofile. Njegova doktorska raziskava bo zato preučila, ali je kvasovke mogoče uporabiti kot vabo za privabljanje in uničenje drozofile za nadzor pri pridelavi sadja v zgodnji in pozni sezoni.

Prejšnje znanstvene študije so že dale dobre rezultate za druge vrste drozofile. To daje znanstvenikom pogum, da bodo tokrat poskušali biti uspešni še za »sadno mušico«.

Projekt bo predstavljal novo sodelovanje med Univerzo v Lincolnu in NIAB EMR – britansko organizacijo, ki se ukvarja z raziskavami vrtnarskih pridelkov in rastlin ter njihovih interakcij z okoljem.

Še ena štipendija AHDB je bila dodeljena za financiranje doktorskega študija pod nadzorom računalničarja dr. Michaela Mangana, čigar delo se osredotoča na modeliranje navigacijskega obnašanja žuželk in razvoj inteligentnega robotskega sistema, ki bi posnemal njihovo vedenje.

Ambiciozen projekt, ki bo morebiti posnemal vid žuželk

Nov projekt dr. Mangana bo temeljil na njegovem prejšnjem raziskovalnem delu, pri katerem bo natančno preučil, kako žuželke uporabljajo svoj vid za navigacijo v zapletenih življenjskih okoljih oz. habitatih. Povedal je:

»Oči žuželk vidijo svet zelo drugače kot človeške oči. Npr.: žuželke lahko zaznajo UV svetlobo, ki je ljudje ne morejo, in to je lahko ključna informacija oz. skrivnost, kako ti škodljivci natančno določijo zorenje plodov. V okviru te nove študije bomo razvili sistem kamer, ki bodo posnemale vid Drosophila suzukii, in raziskali, ali je mogoče preprečiti, da bi ta škodljivec ‘videl’ zorenje sadja, samo s spremembo svetlobnih pogojev, v katerih raste.« (Dr. Michael Mangan)

Projekt bo razvil UV kamere, ki »vidijo« na popolnoma enak način kot žuželke, tako da bodo raziskovalci lahko razumeli, katere spremembe so potrebne, da se sadje, ki še zori, »skrije« pred njihovim vidom.

Raziskava bo izvedena v sodelovanju s industrijskim partnerjem Berry Gardens, vodilno skupino za proizvodnjo jagodičevja in koščičarskega sadja v Združenem kraljestvu, poskusi pa bodo sčasoma izvedeni v naprednih okoljih na kampusu Riseholme Univerze v Lincolnu, kjer je tudi Lincolnov Inštitut za agroživilsko tehnologijo.

S projektom želijo znanstveniki bolje razumeti vid žuželk in se jim na tak način učinkoviteje zoperstaviti.

Raziskovalci želijo združiti to raziskovalno študijo s še drugimi potekajočimi projekti v Lincolnu, preko katerih med drugim razvijajo tudi nove tehnologije za avtomatsko žetev za kmetijsko industrijo.

Vir članka:
www.farmingmonthly.co.uk

Slovensko kmetijstvo v številkah (2008-2020)

Kmetijstvo je skupaj z gozdarstvom in ribištvom v letu 2020 k skupni dodani vrednosti prispevalo 2,3 %, k skupni zaposlenosti pa 6,9 %. Delež zaposlenosti v kmetijstvu, podobno kot v zadnjih nekaj letih, še naprej upada.

Začasni podatki o rabi zemljišč in številu živine iz Popisa kmetijstva 2020 kažejo, da se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev (KMG), nekoliko so se zmanjšala tudi kmetijska zemljišča v uporabi. Povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje 7,1 ha kmetijskih zemljišč, kar je za četrtino več kot leta 2000 (5,6 ha/KMG).

Velikostna struktura kmetijskih gospodarstev se izboljšuje, saj se je število gospodarstev, ki obdelujejo več kot 20 ha KZU, glede na leto 2000, več kot podvojilo. Ta gospodarstva zdaj obdelujejo že več kot tretjino vseh KZU, kar je 17 odstotnih točk več kot leta 2000. V povprečju je eno živinorejsko gospodarstvo v letu 2020 redilo 9,1 glave velike živine (GVŽ), kar je za 3 GVŽ več kot leta 2000.

Tudi velikostna struktura živinorejskih gospodarstev se je v primerjavi s popisom iz leta 2000 precej izboljšala. Število gospodarstev, ki redijo več kot 20 GVŽ, se je med letoma 2000 in 2020 povečalo za 27 %, ta gospodarstva redijo 56 % vseh GVŽ, kar je za 22 odstotnih točk več kot leta 2000.

Leto 2020 je bilo za kmetijsko pridelavo ugodno. Obseg kmetijske proizvodnje se je po začasnih statističnih podatkih v primerjavi z letom 2019 povečal za 9 %, pri tem je bil obseg rastlinske pridelave večji za 15 %, obseg živinorejske proizvodnje pa le malenkostno večji (+1 %).

V letu 2020 so bili hektarski pridelki pri večini njivskih posevkov in krmi s travinja nadpovprečni, dobra je bila tudi letina večine sadnih vrst. V povprečju so bili v letu 2020 skupni pridelki večji pri večini skupin kmetijskih rastlin (manjši so bili skupni pridelki oljne ogrščice, sladkorne pese, suhih stročnic, ovsa, rži in breskev). Pridelek sadja je bil večji za 27 %, pridelek grozdja pa je bil tako po količini kot po kakovosti približno na ravni leta prej.

Površina kmetijske zemlje v rabi kmetijskih gospodarstev se je glede na leto prej razmeroma malo povečala (+0,8 %), pri čemer se je najbolj povečala površina trajnih nasadov (+2,3 %), površina travnikov ter njiv in vrtov pa je ostala blizu ravni leta prej. Leta 2020 je bilo več pridelovalnih površin kot v predhodnem letu namenjenih pridelavi oljnic, krompirja, žita, zelene krme z njiv, zelenjadnic in krmnih korenovk, manj pa je bilo na njivah hmelja, sladkorne pese in suhih stročnic.

Domača poraba se je v letu 2020 med rastlinskimi pridelki bolj opazno povečala le pri rižu, med živalskimi proizvodi pa pri medu. Največja poraba do zdaj je bila ugotovljena pri zelenjadnicah in perutninskem mesu. Poraba mesa na skupni ravni se je zmanjšala zaradi manjše porabe prašičjega in govejega mesa.

Opazno manjše kot v predhodnem letu so bile porabe pri rži, koruzi in jajcih, poraba pšenice pa se je zmanjšala le malenkostno. Poraba mleka se je v letu 2020 ponovno zmanjšala in bila nekoliko pod ravnijo povprečne porabe na prebivalca v zadnjem petletnem obdobju.

Stopnje samooskrbe, ki zaradi sprememb v obsegu pridelave in porabe med leti precej nihajo, so bile leta 2020 višje kot leto prej pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju, mesu, mleku in medu, pri jajcih pa so ostale na ravni predhodnega leta.

Domača proizvodnja, podobno kot v predhodnih letih, presega domačo porabo pri mleku (134 %), mesu govedi (107 %) in perutninskem mesu (111 %). Pri koruzi je stopnja samooskrbe prvič presegla 100 % in je znašala 116 %, kar je predvsem rezultat rekordne letine.

Izplačane proračunske podpore kmetijstvu so v letu 2020 znašale 391,1 milijona EUR, kar je malenkostno več kot v letu prej. Delež financiranja ukrepov s strani EU je v letu 2020 znašal 68 %. Največ nadomestil je bilo izplačanih proizvajalcem vina, rejcem govedi, prašičev in drobnice.

Večji obseg sredstev je bil namenjen tudi kmetijskim gospodarstvom za sanacijo posledic naravnih nesreč (neurja s točo v letu 2019). V okviru ukrepov politike razvoja podeželja in strukturne politike so se izplačila v primerjavi z letom 2019 malenkostno zmanjšala (–2 %). Znotraj te skupine ukrepov je dobra polovica vseh sredstev (55 %) namenjena za zagotavljanje okoljskih in drugih družbenih koristi.

Sredstva za financiranje splošnih storitev za kmetijstvo so se v primerjavi z letom 2019 nekoliko povečala (za 3 %), najbolj v skupini ukrepov za raziskovalne, razvojne, svetovalne in strokovne storitve.

Slovenija ostaja vrednostno neto uvoznica pri večini agroživilskih proizvodov. Vrednostni presežek v blagovni menjavi je bil tudi v letu 2020 dosežen pri raznih živilih, izdelkih iz mesa, živih živalih, oljnih semenih in plodovih, šelaku, gumah in rastlinskih ekstraktih ter mlečnih proizvodih (v skupino so vključena tudi jajca in med).

Večina blagovne menjave agroživilskih proizvodov je potekala z državami članicami EU. Izvoz v države članice EU je obsegal 76 % celotnega izvoza, uvoz iz držav članic EU pa 83 % celotnega uvoza.

Splošni podatki o kmetijstvu (2008-2o20)

Delež kmetijskih zemljišč v uporabi v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD); 2020

Struktura kmetijskih gospodarstev (2000-2020)

Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (število hektarov KZU in število GVŽ)

Delež kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zemljišč v uporabi po velikostnih razredih KZU (%)

Delež kmetijskih gospodarstev in glav velike živine po velikostnih razredih GVŽ (%)

Kmetijstvo in okolje (2008-2020)

Delež površin z ekološkim kmetovanjem v kmetijskih zemljiščih v uporabi (%)

Kmetijska proizvodnja (2008-2020)

Bilance kmetijskih proizvodov (2008-2020)

Cene v kmetijstvu (2013-2020)

Ekonomski kazalniki kmetijstva (2008-2020)

Proračunske podpore kmetijstvu (2008-2020)

Struktura proračunskih podpor kmetijstvu po skupinah ukrepov (%; koledarsko leto)

 

Vir:

Statistični urad Republike Slovenije (SURS), podatki s podatkovnega portala SI-STAT,
s tematskega področja Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo,
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP),
• Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP),
• Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO),
• Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR),
Eurostat

*Celovit prikaz stanja v kmetijstvu z obširnimi podatkovnimi prilogami je na voljo v letnih poročilih o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva, ki jih pripravljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS).