Pod pokrivkami – naj bo to slama, listje, lesni sekanci, agrokoprena ali tunel – talni organizmi še naprej tiho delujejo.

Pokrite gredice niso “na počitnicah”! V resnici pod površjem potekajo pomembni procesi: razgradnja organske snovi, aktivnost talnih mikroorganizmov, stabilizacija humusa.

Zato je prav zima odlična priložnost, da gredicam dodamo organske snovi in jim omogočimo, da jih do pomladi razgradijo v hranilne temelje.

Zimsko gnojenje pokritih gredic ni le dodatno delo, je premišljen korak, s katerim zmanjšamo spomladanski stres, izboljšamo talno strukturo in pospešimo rast zgodnjih posevkov.

Zakaj gnojiti pokrite gredice?

Pokrite gredice so skozi zimo zaščitene pred najhujšimi vremenskimi vplivi, pred izpiranjem hranil, erozijo in poškodbami tal zaradi vetra. Pokrivka hkrati zmanjša ekstremna temperaturna nihanja, zato se v tleh ohranja večja mikrobiološka aktivnost. Zastirka zmanjšuje »freeze–thaw« cikle (zamrzovanje/odtajevanje), ki so zelo škodljivi za talno strukturo.

Tudi pri temperaturah okoli ničle bakterije, glive in deževniki še vedno razgrajujejo organsko snov, ki jo dodamo jeseni ali v zgodnji zimi.

To pomeni:

• počasno, enakomerno sproščanje hranil,
• boljšo strukturo tal do pomladi,
• manj potrebe po intenzivnem spomladanskem gnojenju,
• hitrejše ogrevanje in sušenje tal ob začetku sezone.

Strokovni viri, kot so Rodale Institute, Evropski opazovalni urad za tla in USDA NRCS, poudarjajo, da je zimsko dodajanje organske snovi eden najbolj učinkovitih korakov za dolgoročno gradnjo humusa in rodovitnosti prsti.

Katera gnojila so primerna za zimski čas?

Najprimernejše gnojilo za pokrite gredice pozimi je kompost.
Ta deluje počasi, enakomerno in ne prinaša tveganj, ki jih lahko povzroči preveč agresivno gnojenje.

Kompost

• položimo 3–5 cm debelo plast,
• enakomerno razporedimo po površini,
• ne vkopavamo globoko, narava bo to naredila sama.

Kompost je najvarnejša izbira, saj se pozimi razkraja v humus brez nevarnosti presežnega dušika.

Dobro preperel hlevski gnoj

Je primeren, vendar le v prepereli obliki (6–12 mesecev).
Sveži gnoj pozimi sprošča amonijak, povzroča preobilje dušika in lahko spomladi poškoduje mlade korenine.

Zeleno gnojenje

Če gredica ni pokrita s folijo ali tunelom, lahko posejemo:

• ogrščico,
• rž,
• facelijo,
• deteljo.

Zimske rastline vežejo dušik, ščitijo tla in izboljšajo strukturo. Spomladi jih lahko pokosimo in pustimo kot dodatno zastirko.

Mineralna gnojila

Pozimi se odsvetujejo! Hranila se lahko izperejo, dušik je nestabilen, struktura pa se ne izboljša. Za mineralno gnojenje je pravi čas pozna pomlad ali po sajenju.

Kako pravilno gnojimo pokrite gredice?

a) Gredico najprej očistimo

Odstranimo plevel, bolne ostanke rastlin in zbit material. Ne prekopavamo globoko, saj bi s tem poškodovali plasti tal in mikrobiološko ravnovesje.

b) Nanesemo plast komposta ali preperelega gnoja

Kompost enakomerno razporedimo po površini. Dež, sneg in mikroorganizmi bodo tekom zimskih mesecev poskrbeli, da se počasi vdela v tla.

c) Gredico ustrezno pokrijemo

Vrsta pokrivke je odvisna od tal in namena:

• zastirka (slama, listje, sekanci) – ščiti tla pred mrazom in izsušitvijo,
• agrokoprena – preprečuje izpiranje hranil, dobro diha, pri večjih padavinah ohrani strukturo tal,
• tunel – dvigne temperaturo in omogoča zgodnejšo pomladno sejanje, vendar zahteva redno prezračevanje, da se ne ustvarja kondenz.

Napake, ki jih pozimi pogosto vidimo na gredicah

• uporaba svežega gnoja,
• predebela zastirka, ki postane zbit in moker sloj,
• pomanjkanje prezračevanja pri tunelih,
• gnojenje mokrih, slabo odcednih tal (tvorijo se anaerobne cone),
• popolno zanemarjanje gredic do pomladi.

S pravilnim pristopom lahko pozimi naredimo več kot v katerem koli drugem delu leta. Tla se čez zimo počasi obnavljajo, zato vsak dodatek organske snovi deluje dolgoročno.

Povzetek 

Zimsko gnojenje pokritih gredic je preprost, a izjemno učinkovit način za izboljšanje talne strukture in rodovitnosti. Medtem ko vrt navidezno počiva, se pod zastirko odvija tiha regeneracija, ki jo omogočajo mikroorganizmi in naravna razgradnja.

Ko pride pomlad, so takšna tla hitreje pripravljena na sajenje, bolje zadržujejo vlago, imajo več humusa in dajejo močnejše rastline.

Z nekoliko načrtovanja in pravilnim zimskim gnojenjem si zagotovimo zdravo in vitalno sezono že dolgo, preden opravimo prvo spomladansko setev. Zato je zimsko gnojenje eden najpreprostejših korakov k dolgoročni gradnji rodovitnosti tal.

Viri:

• Soil Biology Primer (NRCS USDA);
• Rodale Institute, Soil Regeneration reports;
• European Soil Observatory (EC).

The post Gnojenje pokritih gredic: zimski korak pred pomladjo appeared first on Gorenc.