Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v začetku junija 2025 objavilo javni razpis, s katerim spodbuja promocijo slovenskih shem kakovosti. V proračunu je rezerviranih 1,1 milijona evrov nepovratnih sredstev, namenjenih informiranju in promociji izdelkov, ki pripadajo shemam, kot so ekološka pridelava, izbrana kakovost, zaščitena označba porekla, geografska zaščita in zajamčena tradicionalna posebnost. Cilj razpisa je povečanje prepoznavnosti in povpraševanja ter izboljšana konkurenčnost na domačem in evropskih trgih.

Kaj lahko dobite?

Razpis omogoča 70 % sofinanciranje upravičenih stroškov, dodatnih 10 % pa za pripravo načrta aktivnosti. Upravičenci lahko prejmejo podporo v razponu od 5.000 do 200.000 evrov, odvisno od razsežnosti aktivnosti.

Upravičeni stroški vključujejo:

• organizacijo in sodelovanje na sejmih, delavnicah, predstavitvah (tudi degustacijah),
• izdelavo spletnih strani in promocijskih gradiv,
• zakup oglasnega prostora,
• stroške dela, kilometrine, nastanitve, prevozov in partnerskih storitev,
• pripravo in koordinacijo promocijskih načrtov.

Kako in kdaj se prijaviti:

• Razpis je v obliki zaprtega javnega razpisa, prijave se oddajo elektronsko preko ARSKTRP sistema z varnim (kvalificiranim) podpisom.
• Obdobje za oddajo vlog je: od 23. junija 2025, 8.00, do 15. septembra 2025, 14.00.

Zakaj je razpis pomemben?

S temi sredstvi želi vlada podpreti promocije in prepoznavnosti kakovostnih izdelkov ter hkrati okrepiti tržno pozicijo slovenskih pridelovalcev in predelovalcev. Nepovratna sredstva omogočajo ustvarjanje profesionalnih predstavitev, izobraževalnih akcij in digitalnih vsebin, kar je nujno za uspešno trženje tako doma kot v EU.

Katere promocijske aktivnosti so sofinancirane?

Razpis omogoča financiranje širokega nabora aktivnosti, ki krepijo prepoznavnost certificiranih proizvodov. Med podprte ukrepe sodijo organizacija in sodelovanje na sejmih, tržnicah, razstavah, delavnicah in drugih javnih dogodkih, kjer lahko pridelovalci neposredno predstavijo svoje izdelke. Upravičeni so tudi stroški promocije na prodajnih mestih, v šolah, izobraževalnih ustanovah in celo v prehrambni industriji. Med sodobnejšimi oblikami izstopata izvedba spletnih seminarjev in izdelava spletne strani, ki sta lahko posebej koristni za manjše proizvajalce z omejenimi fizičnimi možnostmi za nastop. Poleg tega razpis vključuje tudi pripravo in distribucijo promocijskega gradiva ter zakup oglasnega prostora, kar omogoča celovito in profesionalno predstavitev shem kakovosti na različnih komunikacijskih kanalih.

Povzetek ključnih podatkov

Krepitev zaupanja potrošnikov in povezovanje na lokalni ravni

Ministrstvo v razpisu posebej poudarja pomen informiranja potrošnikov o sistemu shem kakovosti, saj ti certifikati zagotavljajo sledljivost in nadzor nad pridelavo. S tem krepijo tudi zaupanje v lokalne proizvajalce. Razpis spodbuja sodelovanje med pridelovalci in organizacijami, ki jih zastopajo – kot so zadruge, društva in združenja – saj lahko prav skupne predstavitve in promocijske aktivnosti dosežejo večjo prepoznavnost na lokalnem in regionalnem trgu. Izpostavljena je tudi potreba po dolgoročnem ozaveščanju in vključevanju mladih, kar pomeni, da se lahko del aktivnosti usmeri tudi v izobraževanje šol in lokalnih skupnosti.

Razpis predstavlja pomembno razvojno priložnost za vse, ki želijo kakovostne slovenske izdelke približati potrošnikom – tako doma kot v tujini. Pravočasna priprava promocijske strategije in sodelovanje s strokovnjaki lahko bistveno povečata možnosti za uspeh.

Viri:

• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – javni razpis za promocijo shem kakovosti, junij 2025
• Dobrote slovenskih kmetij – obvestilo o možnostih sofinanciranja promocije kakovostnih proizvodov
• ARSKTRP – sistem za elektronsko oddajo vlog in podrobnosti o razpisnih postopkih

The post Milijon evrov za promocijo kakovostnih izdelkov slovenskega podeželja appeared first on Gorenc.

Advent, ki se začne s prvo adventno nedeljo, nas vabi k duhovni in čustveni pripravi na božič. Letošnja prva adventna nedelja bo 1. decembra, ko bomo prižgali prvo svečko na adventnem vencu, simbolu upanja in priprave na Jezusovo rojstvo. Na podeželju je advent čas globokih tradicij, povezanih z naravo, družino in verskimi običaji, ki so še danes del vsakdanjega življenja.

Adventni običaji na podeželju

Na kmetijah adventni čas pogosto ohranja preplet duhovnih in vsakdanjih opravil. Poleg priprave doma in prazničnega okrasja je poudarek na skupnem druženju ob izdelavi adventnih venčkov, postavljanju jaslic in pripravi na božične praznike.

Adventni venček

Adventni venček, spleten iz zimzelenih vej, pogosto nastaja v krogu družine. Štiri svečke simbolizirajo štiri adventne nedelje, prižiganje svečk pa spremljajo molitev, pesmi in preprosti trenutki tišine. Pogosto se v venčke vpleta tudi naravne materiale, kot so storži, posušeni cvetovi ali domača volna. Zimzeleni materiali na venčku simbolizirajo večno življenje, kar še dodatno poudari njegovo simboliko.

Jaslice kot simbol vere

Postavljanje jaslic je na podeželju ohranilo globoko versko in simbolno vrednost. Vsaka družina jim doda svoj pečat – bodisi z ročno izdelanimi figuricami ali z naravnimi materiali, kot so mah, kamenje in les. Jaslice pogosto zavzemajo osrednje mesto v domu, okoli njih pa se zbere družina za skupno molitev in pesmi.

Praznična kulinarika – dediščina, ki povezuje

Praznična peka je ena najlepših tradicij, ki se v adventnem času ohranja na kmetijah. Recepti, zapisani v starih kuharskih knjigah ali preneseni ustno, povezujejo generacije in spominjajo na babice, ki so z ljubeznijo pripravljale sladke dobrote.

Poprtnik – božični kruh z bogato simboliko

Med najstarejše običaje v naših krajih sodi peka “poprtnika“, obrednega kruha, ki simbolizira zdravje in obilje v prihajajočem letu. Na Primorskem, Gorenjskem in drugod po Sloveniji poprtnik krasijo zvezde, križi in ptički, ki imajo duhovni in simbolni pomen. Ta kruh ima v adventnem času posebno mesto na mizi, pokriti z belim prtom.

Praznična peka piškotov in potic

Peka piškotov, potic in šarkljev je eden od vrhuncev decembrskega časa. Na kmetijah se družine pogosto zberejo ob peki, otroci pa sodelujejo pri oblikovanju piškotov. To ustvarja neprecenljive spomine in krepi družinske vezi. Med priljubljenimi sladkimi dobrotami so medenjaki, cimetove zvezdice, linška očesa in orehovi rogljički. Slovenska potica pa je od leta 2021 zaščitena kot simbol slovenske kulinarične dediščine.

Potica ima dolgo zgodovino, ki sega več stoletij nazaj. Prvi zapis o potici najdemo že pri Primožu Trubarju leta 1575, ko jo je v svojih delih omenil pod imenom “povitica“. To ime odraža njen prvotni način priprave in se je skozi čas razvila v današnjo potico.

Prvi recept za potico je bil objavljen v znameniti Slavi vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja leta 1689. V svojem obsežnem delu je Valvasor v šestem in sedmem zvezku opisal ta slovenski kulinarični zaklad, ki še danes velja za eno najbolj prepoznavnih tradicionalnih jedi pri nas.

Duhovna priprava in skupnost

Adventni čas ni le čas materialne priprave, temveč tudi duhovnega poglabljanja. Na podeželju so še danes žive tradicije skupnih adventnih večerov, ko se družine zberejo ob molitvi ali branju svetopisemskih zgodb. Številne vasi ohranjajo običaje, kot so adventni sejmi, božični koncerti in dobrodelne akcije.

Zimske radosti na kmetiji

Advent na kmetiji vključuje tudi povezovanje z naravo. Otroci uživajo v zimskih igrah, od sankanja do oblikovanja snežakov, odrasli pa se posvečajo pripravi drv za božični ogenj. Ta ogenj simbolizira toplino, ki povezuje družino ob praznikih.

Simbolika adventnih svečk

Adventni venček s štirimi svečkami simbolizira štiri adventne nedelje, vsaka svečka pa ima poseben pomen. Prižiganje svečk ustvarja posebno vzdušje pričakovanja in notranje priprave na božič.

• Prva svečka – svečka upanja

Prvo adventno nedeljo prižgemo svečko, ki simbolizira upanje in pričetek adventnega časa. Ta svečka nas spominja na starozavezne preroke, ki so napovedovali prihod Mesije. V tem tednu se družine pogosto posvetijo notranji pripravi – čas namenijo molitvi, notranjemu vpogledu, samorefleksiji in razmisleku o preteklosti.

• Druga svečka – svečka miru

Drugo adventno nedeljo prižgemo drugo svečko, ki simbolizira mir. Poudarek je na odpiranju srca, sočutju in odnosu z drugimi. Tradicionalno se v tem času na podeželju odvijajo tudi skupnostni dogodki, kot so adventni sejmi in dobrodelne akcije, ki krepijo medsebojno povezanost.

• Tretja svečka – svečka veselja

Tretja adventna svečka, imenovana tudi “gaudete” (latinsko za veselje), se prižge tretjo adventno nedeljo. Ta svečka pogosto izstopa, saj je običajno rožnate barve in simbolizira radost. Na podeželju je ta čas zaznamovan z intenzivnimi pripravami na božič – peko piškotov, izdelavo okraskov in postavljanjem jaslic.

• Četrta svečka – svečka ljubezni

Četrta in zadnja svečka simbolizira ljubezen in napoveduje skorajšnji prihod božiča. V tem tednu se družine pogosto posvetijo pripravi na božično noč, ko se bodo vse generacije zbrale ob praznovanju, molitvi in si delile topline polne radosti. Na podeželju je običajno, da se zadnja adventna nedelja zaključi s pripravo praznične mize in zaključnimi družinskimi opravili.

Adventni čas na kmetiji je več kot le priprava na božič. To je čas, ko se tradicija in sodobnost srečata v sozvočju ter harmoniji. Vsaka prižgana svečka, vsak pečen piškot in vsaka zimska zgodba nosi sporočilo ljubezni, miru in pripadnosti. Naj letošnji adventni čas prinese toplino in veselje v vsako kmečko družino.

Tekst:
N. G.

The post Adventni čas na kmetiji – tradicija še živi appeared first on Gorenc.

Ta članek raziskuje večplastne vplive lokalne pridelave hrane in razkriva, zakaj je bistvena za našo prihodnost.

Lokalna hrana in njena vloga v družbi

Lokalna hrana ni le odgovor na potrebo po sveži in zdravi hrani, ampak igra pomembno vlogo tudi pri ohranjanju lokalnih ekosistemov in podpori lokalnega gospodarstva. Lokalno pridelana hrana zmanjšuje potrebo po dolgih transportnih poteh, s čimer se zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in povečuje učinkovitost uporabe virov. Prav tako omogoča potrošnikom, da postanejo bolj povezani s hrano, ki jo jedo, in s kmeti, ki jo pridelujejo.

Ekološki vpliv lokalne pridelave

Lokalna pridelava hrane je ključnega pomena za zmanjšanje ekološkega odtisa našega prehranjevanja. Krajše transportne poti in manjša uporaba embalaže prispevajo k zmanjšanju odpadkov in emisij CO2. Lokalna pridelava pogosto vključuje tudi trajnostne kmetijske prakse, kot so kolobarjenje, uporaba naravnih gnojil in integrirano upravljanje škodljivcev, kar zmanjšuje vplive na okolje in ohranja biotsko raznovrstnost.

Socio-ekonomski vplivi lokalne pridelave hrane

Ko kupujemo lokalno pridelano hrano, neposredno podpiramo lokalno gospodarstvo. To ne samo ohranja in ustvarja delovna mesta v lokalnih skupnostih, ampak tudi krepi občutek skupnosti in pripadnosti. Lokalna pridelava spodbuja tudi razvoj lokalnih trgov in tržnic, ki so pomembna središča za izmenjavo znanj, izkušenj in kulturnih vrednot.

Pomembnost raznolikosti in kakovosti

Lokalno pridelana hrana pogosto ponuja širšo raznolikost sort in vrst, ki niso vedno na voljo v velikih trgovskih verigah. Ta raznolikost ne samo da obogati naš jedilnik, temveč tudi pomaga ohranjati tradicionalne in avtohtone sorte rastlin, ki so del naše kulturne dediščine. Poleg tega lokalno pridelana hrana pogosto presega standarde kakovosti, saj se prideluje v manjših količinah in s posebno pozornostjo do detajlov.

Okoljski in družbeni učinki lokalne pridelave hrane

Lokalna pridelava hrane prinaša dolgoročne pozitivne učinke na okolje in družbo. S podporo lokalno pridelanim izdelkom neposredno prispevamo k ohranjanju in obnovi lokalnih ekosistemov. Trajnostne kmetijske prakse, prilagojene naravnim ciklom in okoljskim pogojem, pomenijo manjšo obremenitev za zemljo in spodbujajo biodiverziteto.

Ohranjanje kulturne dediščine in tradicionalnih praks

Lokalna pridelava hrane igra ključno vlogo pri ohranjanju kulturne dediščine in tradicionalnih kmetijskih praks. Z nakupom lokalno pridelane hrane ne podpiramo le okusa in raznolikosti, ampak ohranjamo zgodovino in identiteto skupnosti.

Vloga v izobraževanju in oblikovanju trajnostne prihodnosti

Lokalna pridelava hrane je ključna za izobraževanje mlajših generacij o pomenu trajnostnega življenja in odgovornega odnosa do hrane. Projekti, kot so šolski vrtovi in izobraževalne kmetije, mladim omogočajo razumevanje izvora hrane in njenega pomena za okolje in lokalno gospodarstvo.

Rešitve za globalne izzive

V obdobju globalnih izzivov, kot so klimatske spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, lokalna pridelava hrane ponuja praktične in trajnostne rešitve, globoko ukoreninjene v skupnostih. Podpora lokalnim kmetom in pridelovalcem je zato izbira za boljšo in zdravo prihodnost našega planeta in skupnosti.

Podpora lokalni pridelavi hrane ne pomeni le izbire zdravja in kakovosti. To je izbira za trajnostni način življenja, ki spoštuje naš planet in njegove prebivalce. Lokalna pridelava hrane je ključna za krepitev odpornosti naših skupnosti proti globalnim izzivom in za zagotavljanje zdrave prihodnosti prihodnjim generacijam. Z izbiro lokalno pridelane hrane prispevamo k močnejši, bolj trajnostni in pravični prihodnosti za vse.

Vir:

www.spadeandplow.com

The post Lokalna pridelava hrane: Ključ do trajnostne prihodnosti appeared first on Gorenc.

Namen tega projekta je vzpostavitev rednih borz lokalnih živil, kjer se bodo dvakrat letno srečali, izmenjali podatke o ponudbi in povpraševanju ter sklepali dogovore pridelovalci in njihove zadruge ter predelovalci lokalnih kmetijskih pridelkov kot ponudniki in na drugi strani predstavniki javnih zavodov – šol, vrtcev in turizma ter gostinstva kot povpraševalci po lokalno pridelani in predelani hrani.

Takšno osebno srečanje je najboljša osnova za sklepanje dogovorov. Zato Gospodarsko razstavišče, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in ostali partnerji tega projekta vabijo pridelovalce, njihove organizacije pridelovalcev in zadruge, da se jim pridružite na prvi borzi Zelene verige, ki bo potekala 9. septembra med 13. in 15. uro, z možnostjo podaljšanja. Za udeležence je udeležba brezplačna, treba pa se je vnaprej prijaviti za sodelovanje.

Predstavnike gostinstva in turizma vabijo ločeno, skupaj s partnerji projekta; Zavod za šolstvo Republike Slovenije pa vabi na borzo predstavnike šolskih zavodov, odgovornih za prehrano v šolah in vrtcih, ki jim ob borzi organizira tudi izobraževanje.

Prav tako bodo skupaj z zavodom Good place, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Zadružno zvezo Slovenije in Zvezo podeželske mladine Slovenije organizirali predavanja, predstavitve tudi za pridelovalce hrane in predstavnike gostinstva in turizma, ki pa jih bodo objavili naknadno.

Vsem obiskovalcem borze Zelene verige bodo zagotovili tudi brezplačna vabila za ogled sejemskega dvojčka Narava zdravje in Otroški bazar, ki potekata sočasno z borzo, vendar v drugih dvoranah Gospodarskega razstavišča.

Kaj je zelena veriga?

Kratko nabavno verigo lahko imenujemo tudi zelena veriga. Kratka je sinonim za zeleno, trajnostno – torej govorimo o sezonski hrani, ki je trajnostno pridelana, predelana, distribuirana in porabljena v lokalnem okolju, zaradi česar od njive do vilic potrebuje kar najmanj časa oziroma kilometrov. Jasne opredelitve, kaj pomeni »lokalno«, ni – lahko je le nekaj kilometrov (kraj, občina), lahko tudi 50 km (regija); ob dejstvu, da je Slovenija majhna država, je okvir lahko tudi cela Slovenija.

Zelena nabavna veriga pomembno vpliva na kakovost obroka. To vpliva na zdravje potrošnikov, v gostinstvu in turizmu pa tudi na povečanje dodane vrednosti. Najpomembnejše pa je, da zelena veriga povečuje dodano vrednost v kmetijstvu – pri lokalnem pridelovalcu in rejcu.

Hkrati zelena nabavna veriga bistveno zmanjšuje potrebo po skladiščenju, ogljični odtis, zmanjšujejo se tudi presežki v pridelavi hrane ter odpadna in zavržena hrana. Zelene nabavne verige tako posredno spodbujajo lokalne ponudnike hrane k povečevanju samooskrbe, k trajnostni uporabi kmetijskih zemljišč in vode ter povečanju biotske raznovrstnosti, k ohranjanju delovnih mest na podeželju in s tem poseljenega ter urejenega podeželja in omogočajo večjo prehransko varnost ter skladnejši regionalni razvoj.

Za več informacij jim lahko pišete na zelene.verige@gr-sejem.si ali pokličete na telefon 01 300 2600.

Na kratko

Čas borze: petek, 9. september 2022, ob 13. uri na Gospodarskem razstavišču.
Rok prijave: 1. julij 2022.

Udeležba je za pridelovalce hrane brezplačna, predhodna prijava je obvezna.

Prijavnico lahko izrežete iz glasila Zelena dežela ali pa jo poiščete na https://www.narava-zdravje.si/zelene-verige.

Vir:
KGZ

The post Pridružite se borzi Zelene verige appeared first on Gorenc.