Prav zato ni enotnega datuma, ki bi veljal za vse travnike. Odločitev je vedno povezana z nadmorsko višino, strukturo travne ruše, namenom rabe, vremenskimi razmerami in tudi s tem, ali gre za intenzivni travnik ali za naravovarstveno pomembno površino.

Kdaj opraviti prvo košnjo

Na intenzivnih travnikih, kjer je cilj kakovostna krma za živino, zlasti za silažo ali seneno krmo višje hranilne vrednosti, se prva košnja pogosto opravi že v maju, v nižinah včasih tudi v prvi polovici meseca.

Britanski in irski strokovni viri opozarjajo, da je za visoko kakovost silaže odločilna predvsem razvojna faza trav: ko se začne stebljenje in se približuje latenje, se prebavljivost začne hitro zmanjševati, tudi za približno 0,5 enote D-vrednosti na dan. To pomeni, da z vsakim dnem zamude upada prebavljivost krme in se zmanjšuje njena hranilna vrednost za živali.

Intenzivni in naravovarstveno pomembni travniki niso enaki

Če pa gledamo s širšega kmetijskega in okoljskega vidika, je slika bolj raznolika. Pri vrstno bogatih, ekstenzivnih ali naravovarstveno pomembnih travnikih je priporočilo drugačno: s košnjo je treba počakati, da večina značilnih travniških rastlin odcveti in da vsaj del semena dozori. Prezgodnja košnja na takšnih travnikih pomeni izgubo življenjskega prostora za žuželke, metulje in talne gnezdilke, hkrati pa rastlinam prepreči naravno obnavljanje. V višjih legah je zato prva košnja pogosto smiselna šele od sredine junija dalje, ponekod celo pozneje.

To pomeni, da je pri prvi košnji vedno treba vedeti, kaj je glavni cilj. Če želimo najboljšo krmo, je pomembno travnik pokositi v fazi, ko so trave še mlade in dovolj listnate. Če pa je travnik pomemben tudi z vidika biotske raznovrstnosti, je treba deloma popustiti pri zgodnosti košnje in dati prednost življenjskemu krogu travniških rastlin in živali. Ravno zato so v praksi pogosto smiselni kompromisi: intenzivnejše površine kosimo prej, ekstenzivnejše in vrstno bogate travnike pa pozneje.

Pomemben je tudi način košnje

Poleg časa košnje je zelo pomemben tudi način košnje. Naravovarstvena priporočila svetujejo, da se travnik ne kosi od roba proti sredini, ampak od sredine navzven ali v eni smeri od enega roba proti drugemu. Tako imajo srne, zajci, fazani in druge živali več možnosti za umik. Koristna je tudi nekoliko višja nastavitev reza. Če travo režemo prenizko, se travna ruša počasneje obnavlja, tla pa so bolj izpostavljena izsuševanju in poškodbam. Pri travinju je pogosto priporočljiva višina reza vsaj okrog 5 do 6 cm, saj to prispeva k hitrejši obnovi in manjšemu stresu za rastline.

Vremenske razmere odločajo o kakovosti

Velik vpliv imajo tudi vremenske razmere. Košnja mokre trave, takoj po dežju ali na razmočenih tleh, ni dobra rešitev. Takrat je rez slabši, večja je možnost zbitja tal, krma pa se počasneje in manj enakomerno suši. Za kakovostno seno ali silažo je zato najbolje kositi v suhem, stabilnem vremenu, ko lahko travo tudi dovolj hitro pospravimo. Kakovost prve košnje namreč ni odvisna le od razvoja trav, ampak tudi od izgub med košnjo, sušenjem, obračanjem in spravilom. Poleg časa košnje je treba zmanjšati tudi izgube hranil med košnjo in spravilom, če želimo res kakovostno krmo.

Priprava na prvo košnjo se začne prej

Pri odločanju o prvi košnji ne smemo pozabiti niti na gnojenje in predhodno upravljanje. Priprava na kakovostno prvo košnjo se zato začne že veliko prej, z ustreznim načrtovanjem gnojenja, apnenja, uporabe gnojevke ali hlevskega gnoja in izbiro površin za prvo košnjo. Travnik, ki je bil pravilno oskrbljen, bo dal bolj uravnotežen pridelek tako po količini kot po hranilni vrednosti.

Kakovost, količina in travniška pestrost

Za najboljšo krmo torej ne zadostuje le zgodnja košnja. Pomembno je, da se odločimo ob pravem času glede na razvoj trav, da košnjo opravimo v ugodnih vremenskih razmerah, ne režemo prenizko in da travnik po prvi košnji ohranimo v dobri kondiciji tudi za nadaljnjo rast. Tam, kjer imajo travniki še dodatno naravovarstveno vlogo, pa mora biti odločitev še bolj premišljena. Prav v tem je znanje dobrega gospodarjenja s travinjem: vedeti, kdaj dati prednost količini, kdaj kakovosti in kdaj ohranjanju travniške pestrosti.

Viri:

• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Travniki Nature 2000 (kgzs.si);
• AHDB – Making good grass silage: back to basics (ahdb.org.uk);
• Teagasc – Fertilising 1st cut grass silage (teagasc.ie).

The post Prva košnja travnikov – kdaj in kako za najboljšo krmo appeared first on Gorenc.

Modela Transfer in Transfer Supra, vsak s svojimi specifičnimi lastnostmi, kmetom omogočata hitrejše in lažje premikanje velikih količin bal. To znatno zmanjšuje fizično obremenitev in povečuje produktivnost.

Vilice za bale Transfer Supra – Prilagojene različnim potrebam

Zlasti model Transfer Supra izstopa zaradi svoje prilagodljivosti različnim premerom bal, ki se gibljejo od 100 do 160 cm. Nastavljivost po širini vilic omogoča popolno prilagajanje premeru bale, kar zagotavlja varen in stabilen prevoz. Ta funkcija je še posebej pomembna, če delate z balami različnih velikosti, saj omogoča vilicam, da se prilagodijo specifičnim potrebam in pogojem na terenu.

Transfer: Učinkovitost za manjše in srednje velike kmetije

Idealne so za manjše do srednje velike kmetije, omogočajo enostavno zlaganje in prenos okroglih bal. Z robustno konstrukcijo in enostavno pritrditvijo na različne kmetijske stroje so te vilice prilagodljive in zanesljive pri vsakodnevnih opravilih.

Transfer Supra: Zahtevnejša naloga, večja zmogljivost

Z večjo nosilnostjo in širšim razponom  so te vilice namenjene zahtevnejšim nalogam na večjih kmetijah. Z dodatnimi funkcijami, kot je hidravlično prilagajanje širine, Transfer Supra omogoča hitrejše in učinkovitejše ravnanje z večjimi balami, kar še dodatno poveča učinkovitost dela.

Oba modela vilic sta opremljena s trpežnimi zobmi iz kaljenega jekla, ki zagotavljajo dolgo življenjsko dobo in minimalno vzdrževanje kljub pogosti uporabi v zahtevnih kmetijskih pogojih. Vilice preprečujejo padec bal med prevozom, kar je bistveno za varno delovno okolje.

Tehnične podrobnosti in robustnost vilic Transfer

Modeli vilic Transfer, Transfer R in Transfer D so zasnovani za optimalno prilagajanje in učinkovitost. Vilice za bale Transfer in Transfer R imajo razmak med vilicami 95 cm, medtem ko ima model Transfer D razmak 90 cm. Vsi modeli imajo priklop I./II. in nosilnost do 1800 kg, pri čemer teže variirajo od 60 do 156 kg, kar zagotavlja robustnost in vzdržljivost za različne kmetijske potrebe.

Napredne specifikacije vilic Transfer Supra

Vilice Transfer Supra so na voljo v različicah M, P in MD, ki nudijo prilagodljivost z minimalnim razmakom vilic od 20 cm do maksimalnega 110 cm. Te vilice so primerne za priklop I./II., z nosilnostjo do 2.000 kg. Teže se gibljejo od 122 do 208 kg, kar omogoča močno podporo pri varnem prenosu večjih in težjih bal. Ta model je idealen za zahtevnejše kmetijske operacije, ki potrebujejo večjo prilagodljivost in zmogljivost.

Vlaganje v kakovostne vilice za bale, kot so vrste vilic Transfer in Transfer Supra, predstavlja izboljšanje delovnih procesov, dolgoročno pa tudi investicijo v zdravje in dobro počutje zaposlenih na kmetiji.

Na kmetijah z uporabo vilic Transfer povečajo svojo produktivnost ter hkrati zmanjšajo tveganje za poškodbe, ki so pogosto posledica ročnega premikanja težkih bremen.

The post Učinkovito orodje za kmetovanje: Vilice za bale Transfer appeared first on Gorenc.

Zato je bistveno upoštevati smernice, ki zmanjšujejo nevarnost za te ranljive skupine prostoživečih in divjih živali.

Košnja in ustrezna predpriprava

Pred košnjo je pomembno, da kmetje opravijo temeljit pregled travnika. Tako lahko identificirajo morebitna legla ali gnezda divjih živali. To lahko storijo z uporabo ročnih orodij za pregled visoke trave. Ali z uporabo brezpilotnih letalnikov (dronov), ki omogočajo pregled večjih površin brez motenja živali.

Po identifikaciji legel je potrebno prilagoditi načrt košnje tako, da se izognete neposredni košnji teh območij. Ali pa košnjo v teh območjih opravite ročno, s tem se zmanjša tveganje za poškodbe živali.

Košnja – pravilna tehnika

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja na pomembnost pravilnih tehnik košnje, ki lahko preprečijo nesrečno usodo mnogih živali.

Priporočena metoda je košnja od sredine travnika proti robovom, kar živalim omogoča varno umikanje. Ta tehnika, skupaj z dodatnimi preventivnimi ukrepi, kot so vizualni in zvočni signali na kmetijskih strojih, pripomore k ohranjanju divje favne.

Na večjih površinah pa je potrebno najprej pokositi dva vzdolžna pasova njive ob robu, nato pa začeti s košnjo od notranjega dela travnika navzven. Travnike, ki ležijo ob cestah, je treba kositi vzporedno s cestiščem in v smeri stran od cestišča, da divjad in druge živali ne uidejo na cesto.

Zakonski predpisi

Poleg zgoraj opisanega zakonodaja predpisuje obvezno uporabo preventivnih sredstev med kmetijskimi opravili za zaščito divjadi. Na traktorjih naj se uporabijo verige, ki s hrupom odganjajo živali.

Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje habitatov je strogo prepovedano v obdobjih, ko divje živali gnezdijo ali polegajo.
Zato MKGP še posebej opozarja na možnosti, ki vplivajo na zaščito prostoživečih živalskih vrst.

Zakon o divjadi in lovstvu v 32. členu določa:

(1) Pri rabi kmetijskih zemljišč se upoštevajo usmeritve iz načrtov za upravljanje z divjadjo.
(2) Fitosanitarna sredstva za varstvo kmetijskih kultur se smejo uporabljati samo v skladu s predpisi o uporabi teh sredstev in na način, ki divjad najmanj ogroža.
(3) Če se z uporabo fitosanitarnih sredstev povzroči pogin ali obolelost divjadi, je povzročitelj za povzročeno škodo odgovoren po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti.
(4) Pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ki ogrožajo divjad, je potrebno obvezno uporabljati preventivna sredstva in načine dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. Republika Slovenija subvencionira nabavo teh sredstev, lastniki in drugi upravljavci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati.
(5) Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je prepovedano v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom.
(6) V kmetijski krajini si mora lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti.

Povzetek

Košnja je neizogiben del kmetijske prakse, vendar je mogoče z nekaj previdnostnimi ukrepi zmanjšati njene negativne vplive na prostoživeče in divje živali. Z upoštevanjem zakonskih predpisov in smernic lahko kmetje prispevajo k ohranjanju biodiverzitete. Hkrati pa zagotavljajo, da njihove dejavnosti ne ogrožajo življenja prostoživečih živalskih vrst.

To izboljša bivalne razmere divjih živali, obenem pa prispeva k bolj etičnemu in trajnostno naravnanemu kmetijstvu.

Vir:
www.gov.si
www.lovska-zveza.si

Prikaz prijaznega načina košnje:
Lovska družina Radenci

The post Košnja in prostoživeče živali: Pravilne tehnike za njihovo dobrobit appeared first on Gorenc.

Vremenske razmere v času rasti travinja in košnje

Tudi letos vreme ni kaj veliko dopustilo, da bi pridelali silažo in seno najboljše kakovosti. Razlogi so tako v nadpovprečno mrzli zimi brez (pretiranega) snega kot v suši, ki se je bolj ali manj pojavljala čez zimo. Vremenske razmere marca in aprila, ki so prinesle podpovprečne količine padavin, razmer niso izboljšale, ampak še poslabšale. Rastline niso nadoknadile želene razrasti, kljub dognojevanju (kdor je to storil) v začetku marca je travna ruša ostala nižja kot običajno. Suša v marcu je tudi preprečila razrast trav, s tem pa je ostala ruša redka in z več praznih mest, saj so nekatere boljše trave preminile.

V tem času so travniške rastline že prešle optimalno fazo za košnjo. Regrat je na Dolenjskem začel cveteti že proti koncu marca, trpežna ljuljka, pasja trava, travniška bilnica in visoka pahovka so že v fazi cvetenja, podobno tudi mačji rep. Črna detelja, navadna nokota in lucerna v travni ruši pa so v začetku cvetenja.

Priporočilo za začetek košnje za pripravo kakovostnega sena in travne silaže s travnikov srednje intenzivnosti je v začetku latenja oz. klasenja trav ter v začetku brstenja detelj in drugih metuljnic. To je takrat, ko lati oz. klasi približno 15 % trav tistih vrst, ki jih je v ruši največ. Ker hladno in oblačno vreme v maju otežuje košnjo za siliranje, še bolj pa za pripravo sena, bo tudi letos v veliki večini na kmetijah silaže in sena manj in bo slabše kakovosti.

Ali dovolj dobro poznamo svojo travno rušo?

V času cvetenja najlažje prepoznamo rastline v travni ruši ter ocenimo njeno kakovost. Za ta namen ne zadošča, da jo gledamo le iz traktorske kabine. Treba se ji je približati in ugotoviti, kolikšen delež je v njej trav, metuljnic in drugih zeli. Za izboljševanje kakovosti zelinja je dobro poznati tudi krmno vrednost posameznih rastlin, ki rušo sestavljajo. Prepogosto imamo na kmetijah stanje, ko je delež trav in metuljnic prenizek na račun preveč zeli oz. plevelov.

Govedorejske kmetije, na katerih se širijo težave s ketozami, obporodnimi hipokalcemijami, vnetji rodil in splošno manjšo mlečnostjo, lahko iščejo vzroke tudi v kopičenju kalija v tleh. S tem namenom priporočamo vzorčenje tal, ki se lahko opravi tudi po 1. košnji (če spomladi niste gnojili). Na podlagi analiz tal kmetijski svetovalci izdelajo gnojilne načrte. Ti so pogosto presenetljivi za kmete, saj je največkrat priporočen nižji odmerek dušičnih gnojil od običajnih gnojilnih praks. Ravno prekomerno gnojenje z dušikom je razlog za pojav najpogostejših plevelov: ščavja in zlatic ter ostalih. Nižji gnojilni odmerki z dušikom niso le priporočilo, ki izhaja iz novejših raziskav, ampak tudi obveznost, ki izhaja iz nitratne uredbe.

Gnojilne norme z dušikom za trajno travinje so za 4-kosne travnike zmanjšane na 160 kg dušika na hektar (iz prejšnje gnojilne norme 320 kg dušika na hektar). Priporočeno gnojenje z dušikom je sedaj 20-40 kg dušika/ha na posamezen odkos namesto prej priporočenih 40-50 kg dušika/ha na posamezen odkos.

Ukrepi za boljšo krmo iz travinja

Na doseganje goste travne ruše z rastlinami z visoko krmno vrednostjo najbolj vplivamo z ustreznim gnojenjem, pravilno košnjo in pašno rabo ter višino odkosa. Z ustrezno tehnologijo na teh področjih omejujemo razvoj neželenih plevelnih vrst in dosežemo optimalno sestavo travne ruše, ki daje najbolj kakovostno krmo.

Predlagamo sledeče ukrepe:

• Čas rabe travinja ima odločilen vpliv na kakovost zelinja – zgodnja košnja ali paša ohranjata večji delež hranilnih snovi v krmi, saj s starostjo kakovost travne ruše pada.
• Ne preobremenjujmo posameznih čredink na pašnikih s predolgo zasedbo z živalmi. Čredinkam namenimo potreben odmor za obnovo ruše. Število rab mora biti usklajeno s prirastom krme.
• Gnojenje z dušikom in ostalimi hranili le toliko, kot ruša potrebuje. Ob intenzivnejšem gnojenju je treba povečati tudi intenzivnost rabe. To je razvidno v gnojilnem načrtu.
• Priporoča se uvedba pašno-košnega sistema rabe. Izmenjaje površine enkrat kosimo za siliranje, drugič za seno, tretjič za zeleno krmo oziroma pašo. Vsaki dve do tri leta moramo vrstni red koriščenja travne ruše zamenjati. Tako na nek način kolobarimo na travni ruši.
• Optimalna višina košnje naj bo 6 do 9 cm. Prenizka košnja na travinju povzroča predčasni propad kakovostnih trav in detelj v ruši. S tem nastajajo prazna mesta, na katere se naselijo pleveli. Prenizka košnja povzroča tudi onesnaževanje sena in silaže z zemljo, kar zmanjša energijsko vrednost krme.
• Dosejavanje trav in detelj v obstoječo rušo uvedimo kot reden tehnološki ukrep.

Ocena praznih mest v travni ruši

Za uspešno dosejavanje trav in detelj je treba predhodno preveriti, ali je v ruši dovolj praznega prostora za rast novega posevka. To preverimo tako, da izberemo nekaj mest na parceli v velikosti 40×40 cm, ki so povprečnega videza. S polaganjem dlani v izbrani kvadrat lažje ocenimo, ali delež praznih mest predstavlja več kot 20%, če vemo, da naša dlan pomeni 15%.

Če je delež praznih mest v travni ruši večji od 20%, je treba čim prej dosejati ali vsejati travno-deteljne mešanice. Če praznih mest ni, je smiselno razmisliti o rabi herbicida. Mešanice izberemo glede na talne razmere in način rabe. Vsekakor dodamo seme rastlin (izbrane TDM), ki jih v ruši primanjkuje in jih želimo v kvalitetni krmi.

Raba travinja z okoljskim pomenom

V zadnjih letih se na določenih varovanih območjih krepi tudi vloga ekstenzivnega travinja, ki pred pridelavo kakovostne krme daje prednost ohranjanju ptic, še posebej travniških gnezdilk, metuljev, kačjih pastirjev, hroščev in drugih organizmov. Običajno so to travniki, ki zaradi naravnih omejitvenih dejavnikov nimajo pogojev za pridelavo kakovostne krme.

S pestrostjo rastlin na pozno košenih travnikih, ki se gnojijo le po predpisanih režimih, pa lahko poskrbijo za ustrezno prehrano varovanih ptic in drobnoživk ter nudijo ustrezno seno za določene kategorije živali v ustreznem deležu v obroku. Pozna košnja, ki je zahtevana, omogoča tudi samovsejavanje avtohtonih rastlin. Tu se pričakuje, da se košnja ali paša opravi šele po 30. juniju.

Na zmerno intenzivnih travnikih z obremenitvijo 0,2-1,5 GVŽ/ha (če so GERK-i večji od 1 hektarja) pa se lahko uveljavlja tudi t.i. nepokošen pas travnika v obsegu 5 do 10 % površine. Nepokošeni pasovi imajo podobno okoljsko funkcijo, kot je navedena za ekstenzivne travnike. Njihov dejanski doprinos za okolje pa se je pokazal v raziskavah in v drugih okoljsko razvitih državah. Na našem podeželju predstavlja novost, ki potrebuje predstavitve glede tehnologije ravnanja z njimi in glede njihovih dejanskih učinkov na okolje. Predpisani časi košnje nepokošenih pasov so različni glede na značaj varovanega travinja, medtem ko je predpisani čas na nevarovanih območjih, kjer se izvajata ukrepa TRZ I in II, po 1. marcu ali ob prvi košnji od maja naslednjega leta naprej.

Za košnjo nepokošenih pasov na zemljiščih, ki so okoljsko varovana in vključena v različne operacije, so tu roki košnje sledeči: za posebne traviščne habitate (HAB_NPAS) po 30. juniju naslednjega leta, za habitate ptic vlažnih travnikov (VTR_NPAS) po 1. avgustu in za steljnike (STE_NPAS) po 25. avgustu. Paša teh nepokošenih pasov ni dovoljena.

Trajni travnati svet predstavlja pestro vegetacijo z izredno velikim okoljskim pomenom, kljub temu pa ne smemo pozabiti, da nam v prvi vrsti nudi bogato beljakovinsko krmo v neposredni okolici kmetij. Ali je možno, smiselno in potrebno pri rabi travinja slediti tudi okoljevarstvenim ciljem, bomo v praksi precej več preverjali v naslednjih letih.

Vir članka:
farmingfornature.ie

The post Kako gospodariti na vrstno bogatem travinju? appeared first on Gorenc.