Selitev ptic je eden najbolj osupljivih naravnih pojavov, ki se ponavlja vsako leto – in prav ta čas lahko pri nas opazimo številne ptice selivke, ki se poslavljajo od slovenskih krajev.

September se naglo bliža, z njim pa letošnja selitev ptic selivk, ki jih že lahko opazimo, ko letijo proti jugovzhodnim delom Evrope in Afrike. Med najbolj znanimi vrstami, ki pogosto prebivajo ali gnezdijo pri nas, so: lastovka, štorklja, penica, kukavica, srakoper, smrdokavra, pogorelček, muhar, repaljščica, ribji orel, čigra, kvakač, breguljka, sršenar, veliki skovik, zlatovranka, prepelica, podhujka in še številne druge.

Te vrste na jug odhajajo zaradi prihajajočega pomanjkanja hrane in neugodnih vremenskih razmer. Poletje je bilo res toplo, a v naravi to pomeni, da se ptice odpravljajo iskat boljše pogoje za prezimovanje.

Kaj sploh pomeni selitev ptic?

Selitev ptic v ekologiji označuje množičen, usmerjen in časovno usklajen premik večjega dela populacije v drugo okolje. Ptice selivke med selitvijo prečkajo območja, kjer ne gnezdijo in ne prezimujejo – so zgolj začasne obiskovalke na poti med poletnim in zimskim življenjskim prostorom.

Kako ptice vedo, kam in kdaj poleteti?

Selitveni impulz pri pticah je kombinacija notranjih in zunanjih dejavnikov. Daljši dnevi sprožijo endokrine spremembe, ki pripravijo telo – predvsem s kopičenjem maščob – na dolgo pot. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi vreme, sprememba svetlobe in temnejši dnevi, ki postopoma aktivirajo migracijo. Pri orientaciji se ptice zanašajo na magnetno polje Zemlje, cirkadiani ritem, položaj sonca in zvezd, včasih tudi na “notranji kompas” in smer vetra. Te sposobnosti jim omogočajo izjemno natančnost tudi na več tisoč kilometrov dolgih poteh.

Slovenija – pomembna postaja na poti

Naša država leži v središču “morske avtoceste” za ptice selivke, ki potujejo med Evropo in Afriko. Štorklje in večje ujede (npr. orli, kanje, jastrebi) migrirajo po dveh glavnih poteh.: zahodna vodi preko Gibraltarja, vzhodna pa preko Balkana in Bosporja. Mnoge vrste – kot so pogorelčki, smrdokavre ali lastovke – gnezdijo pri nas in v naši okolici, nato pa odletijo proti Afriki, kjer preživijo zimo.

Varstvo ptic selivk v evropskem prostoru

Ptice selivke ne poznajo meja – zato tudi njihovo varstvo zahteva nadnacionalno sodelovanje. Evropska unija je že leta 1979 sprejela Direktivo o pticah, najstarejšo in eno najpomembnejših zakonodajnih predpisov na področju naravovarstva. Ta direktiva varuje vse prostoživeče vrste ptic v EU, zlasti selivke, ki so skupna naravna dediščina držav članic. Leta 1992 jo je dopolnila Direktiva o habitatih, ki skupaj z Direktivo o pticah tvori pravno podlago za vzpostavitev mreže Natura 2000 – sistema posebnih varstvenih območij za zaščito ogroženih vrst in njihovih habitatov. Tudi Slovenija je vključena v to evropsko mrežo, kar ji omogoča sodelovanje pri varstvu ptic selivk na širši ravni.

Selitev ptic je neverjetno natančen in naporen podvig, ki kaže na čudež narave in prilagoditve. Da bomo te prizore občudovali tudi v prihodnje, je pomembno, da kot družba podpiramo varstvo selivk in njihovih poti – bodisi z ohranjanjem naravnih habitatov, izobraževanjem, opazovanjem ali preprosto spoštovanjem njihove tihe prisotnosti na nebu.

Preberite tudi >>> Pomoč pticam pozimi – praktični nasveti za skrb na domačem vrtu

Viri:
www.allaboutbirds.org
www.ptice.si
www.dominvrt.si

The post Ptice selivke, ki jih opazimo pri nas appeared first on Gorenc.